Po Sloveniji enkrat že izkoreninjena bolezen to leto med rejci živali ponovno povzroča skrbi. Bliskovito širjenje bolezni modrikastega jezika že nekaj časa zaznavajo na zahodu države, sedaj pa so prvi primer potrdili tudi na Kozjanskem.
Pred kratkim smo prejeli neuradne informacije o zaznanem primeru bolezni modrikastega jezika, ki jih je za nas potrdil veterinar Ivan Amon iz Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah. Po njegovih besedah je sum bolezni potrjen, okužba pa je prisotna na eni izmed kmetij v občini Kozje.
Bolezen, ki smo jo pred leti v Sloveniji sicer že izkoreninili, se je letos ponovno vrnila in je na močnem pohodu. Med tem, ko na vzhodnem delu države do sedaj večjih izbruhov še ni bilo, je na zahodnem delu ta že močno razširjena.
Bolezen modrikastega jezika je virusna bolezen prežvekovalcev, kot so ovce, govedo in drobnica. Virus se ne prenaša neposredno med živalmi, temveč ga širijo krvosesne mušice, ki so aktivne predvsem v toplih mesecih. Bolezen povzroča vrsto simptomov, med katerimi so povišana telesna temperatura, izcedek iz oči, nosu in ust, otekanje in rdečina na obrazu, ustnicah ter nosu, razjede v ustni votlini, modrikast jezik zaradi cianoze, padec proizvodnje mleka, hujšanje in šepanje zaradi vnetja parkljev.
Po izkušnjah veterinarjev s terena bolezen povzroča od 10 do 15-odstotno smrtnost, ki je malo nižja pri govedu. Gre za ekonomsko pomembno bolezen, ki lahko povzroči resne izgube v živinoreji, vendar ni nevarna za ljudi.
Najboljša zaščita cepljenje, pomagajo tudi repelenti
Veterinar Ivan Amon svetuje rejcem na Kozjanskem in širše, da za preprečitev širjenja bolezni uporabijo ustrezne repelente in insekticide za zaščito živali pred prenašalci, omejijo premike živali med kmetijami ter čim bolj preprečijo stik insektov z živalmi v hlevih. Ker cepivo trenutno še ni registrirano v Sloveniji, a naj bi bilo kmalu na voljo, priporoča cepljenje, ko bo mogoče, saj traja približno tri tedne, da živali razvijejo odpornost. Ob vsakem sumu na bolezen naj se rejci obrnejo na svojega veterinarja.
Kot je povzel Amon: “Glede na to, da je bolezen sedaj na našem območju potrjena, bi vsem rejcem svetoval, da poskrbijo za svoje živali tako, kot je trenutno možno. Pomembna je uporaba repelentov in sredstev za zaščito živali pred insekti, ki so prenašalci. Svetujem tudi omejitev premikov živali, ker se s tem prav tako manjša verjetnost za okužbo. Ob vsakem sumu na bolezen naj se rejci obrnejo na svojega veterinarja.”
Svarila glede nezadostnih ukrepov za zajezitev bolezni
Poslanko NSi, po izobrazbi veterinarko Vido Čadonič Špelič že nekaj časa opozarja na nezadostne ukrepe za zajezitev bolezni. Nazadnje jo je zmotilo, da se Uprava za varno hrano ni odločila, da bi na sejmu Agra prepovedala razstavo živali, dovzetnih za bolezen modrikastega jezika, niti ni izdala posebnih usmeritev in navodil rejcem ter razstavljavcem za preprečevanje širjenja bolezni.
Pred sobotnim odprtjem sejma v Gornji Radgoni Špeličeva, sicer predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo, odgovorne še enkrat poziva, da ” ministrstvo in uprava še pred začetkom sejma ustrezno ukrepata, s tem prevzameta odgovornost za zaščito živali ter se prenehata pretvarjati, da je to zgolj stvar njihovih lastnikov.” Špeličeva namreč meni, da je Sejem Agra mesto, kjer je možnost za širjenje bolezni pri najbolj vrednih živalih največja.
V NSi sicer vlado pozivajo, naj rejcem poravna stroške preventivnega cepljenja proti tej bolezni.
