Najsodobnejša vojaška tehnika na mednarodnem obrambnem sejmu SIDEC v Celju (foto)


Od torka, 21. do petka 24. oktobra v Celju poteka SIDEC, sejemski dogodek s spremljajočo konferenco, ki po zagotovilih organizatorjev predstavlja strateško platformo za predstavitev najnovejših tehnologij v obrambni industriji, povezovanje industrije, raziskav in državnih institucij ter za krepitev slovenske vloge v mednarodnem obrambno-varnostnem prostoru.

Da je Celje v teh dneh zaznamovano z obrambo, govori tudi prireditev Postani vojak, namenjena pridobivanju kadrov, ki poteka vzporedno s sejmom. Slovenska vojska tako prikazuje svojo opremo in veščine, s čimer se trudi v svoje vrste pridobiti čim več mladih. Prireditev se je v preteklosti izkazala za uspešno.

SIDEC organizirajo MORS, Slovenska vojska in Grozd obrambne industrije Slovenije (GOIS) in pričakujejo, da bo dogodek postal najmočnejši te vrste v regiji. Tokrat je prisotnih 170 podjetij iz okoli 20 držav, in že prvi dan je bilo opaziti veliko število obiskovalcev, tako iz strokovnega kot tudi iz poslovnega in vojaškega sveta.

Na sejmu so prisotna tudi nekatera izmed največjih evropskih orožarskih podjetij, kot so denimo Rheinmetall, Leonardo in Diehl Defence, s katerimi sodeluje tudi Slovenija.

Foto: Rok Frelih

Spomnimo, Leonardo dobavlja letala in helikopterje, Diehl Defence pa proizvaja sistem zračne obrambe IRIS-T, ki se je v vojni v Ukrajini izkazal kot eden najučinkovitejših. Večje število takšnih sistemov je naročila tudi Slovenija.

Za širšo javnost vrata sejma odprta v petek

Prvi trije sejemski dnevi so sicer zaprte narave – samo za strokovno javnost, širša javnost pa si lahko sodobno vojaško tehniko na celjskem sejmišču ogleda v petek, 24. oktobra. Več o sejemskem programu SIDEC tukaj.

Domači proizvajalci v ospredju

Eno od težišč dogodka je tudi na predstavitvi domačih proizvajalcev potencialnim tujim naročnikom. V javnosti malo poznano dejstvo je, da se v Sloveniji okoli 250 podjetij uveljavlja na področju obrambne industrije, od katerih naj izpostavimo le nekatere. Verjetno najbolj znano je podjetje Valhala turrets, ki razvija kupole za oklepna vozila. V sodelovanju z nemškim gigantom Rheinmetall naj bi se med drugim nameščale tudi na oklepnike Patria 8×8.

Poleg omenjenega velja posebej izpostaviti še nekatera druga visokotehnološka slovenska podjetja, kot je Mil sistemika, ki se ukvarja z razvojem digitalnih platform za komuniciranje in vodenje enot na bojišču. Zanimivo dejstvo je, da njihove tehnologije ne uporablja Slovenska vojska, so pa prisotni v nemških oboroženih silah.

Brezpilotni letalniki so bili prav tako predstavljeni kot prihodnost slovenske obrambne industrije; ogledamo si lahko izdelka vsem poznanega podjetja Pipistrel, širši javnosti manj znano podjetje ElevonX pa s svojimi izdelki nudi velik potencial za umestitev v slovenske in tuje oborožene sile. Kot zanimivost povejmo, da se njihovi letalniki uporabljajo v civilnih humanitarnih misijah na Madagaskarju, kjer z njimi dostavljajo zdravila.

Še eno podjetje, ki napoveduje preboj na svetovne obrambne trge, je Guardiaris, ki izdeluje simulatorje bojevanja. Pravijo, da je njihov simulator protioklepnega bojevanja brez primere v svetu, v kratkem pa Slovenija namerava ponuditi njihov sistem 28 partnerskim državam.

Povezovanje za uspeh

 Včerajšnja okrogla miza, na kateri so sodelovali vodja direktorata za logistiko na MORS Željko Kralj, pomočnik predsednika uprave za korporativno varnost na SDH Damir Črnčec, predstavnik SID banke Simon Šimonka, predsednik nadzornega sveta GOIS Matej Miklavčič ter državni sekretar na MORS Boštjan Pavlin je dala vpogled v načrtovano prihodnost slovenske obrambne industrije: ob krčenju civilne, na primer avtomobilske industrije, in povečanih investicijah v obrambo so se pojavile priložnosti za gospodarstvo, da se ob povezovanju z znanostjo in ob podpori tako državnega kot zasebnega kapitala usmeri v obrambno panogo.

Takšen korporativni princip naj bi zagotavljal po eni strani priložnosti za startupe, po drugi pa tudi za že uveljavljena podjetja. Slovenija naj bi s tem povečala svojo samozadostnost na področju obrambne tehnologije in ponudila končne izdelke partnerskim državam.

Avtor prispevka in fotografij je Rok Frelih