Mestni svet Mestne občine Celje je potrdil proračuna za leti 2026 in 2027. Knežje mesto vstopa v eno najbolj investicijsko intenzivnih obdobij doslej, hkrati pa tudi v fazo občutno povečane finančne obremenitve.
Celjski mestni svetniki so na decembrski seji potrdili dvoletni proračun, s katerim so sklenili letošnje redne seje. Proračun za leto 2026 je po obsegu zgodovinski, prvič presega mejo 100 milijonov evrov, in izrazito razvojno naravnan. A za ambicioznimi številkami se skriva tudi druga plat – visoko zadolževanje in hitro rastoči tekoči stroški, ki že sprožajo vprašanja o dolgoročni vzdržnosti.
Več kot 108 milijonov odhodkov, 43 odstotkov za investicije
Skupni odhodki proračuna za leto 2026 bodo znašali 108,9 milijona evrov, kar je približno 12 milijonov več kot letos. Kar 46,6 milijona evrov oziroma 43 odstotkov proračuna bo namenjenih investicijam in investicijskim transferjem – enemu najvišjih deležev v zadnjih letih.
Med osrednjimi projekti, ki bodo zaznamovali prihodnje leto, so gradnja vrtca Čira Čara, prizidek k II. osnovni šoli, širitev Ekonomsko-poslovne cone Bežigrajska zahod, obnova in vzdrževanje cest, nova kolesarska povezava Celje–Vojnik, nakup električnih avtobusov ter gradnja skate parka. Pomemben del sredstev je namenjen tudi prometni in komunalni infrastrukturi – od prenov ulic in krožišč do protipoplavnih ukrepov ter urejanju javnih in zelenih površin.
Občina nadaljuje tudi z vlaganji v šport, kulturo, turizem in zdravstveno infrastrukturo, med večjimi projekti pa izstopajo Center urbanega dogajanja, prenova Popovičeve ulice ter posegi na območjih Medloga, Golovca in Gaberja.
Prihodki nižji od odhodkov – razliko bo pokrilo zadolževanje
Na prihodkovni strani proračun za leto 2026 predvideva 94,4 milijona evrov, kar pomeni več kot 14 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja. Ta bo v veliki meri pokrit z novim zadolževanjem. Občina se bo v letu 2026 zadolžila za 18,5 milijona evrov, hkrati pa bo za odplačilo obstoječih kreditov namenila nekaj več kot štiri milijone evrov.
Neto povečanje dolga tako presega 14 milijonov evrov, kar je ena največjih letnih zadolžitev v zadnjem obdobju. Ob tem rastejo tudi obrestni stroški, ki bodo prvič presegli 1,6 milijona evrov.
Na občini poudarjajo, da je višje zadolževanje posledica zahtevnih razmer na trgu, birokratskih ovir pri črpanju državnih in kohezijskih sredstev ter kronične podfinanciranosti – po njihovih ocenah več kot deset milijonov evrov. Zadolževanje naj bi omogočilo ohranitev razvojne dinamike in zagotovitev lastnega deleža pri projektih, sofinanciranih iz evropskih virov.
Opozorila iz svetniških vrst
Kljub širokemu naboru razvojnih projektov pa proračun ni ostal brez kritik. Mestni svetnik Jure Glavnik opozarja, da dokument poleg investicij razkriva tudi “precejšnjo rast stroškov in pomembno povečanje zadolževanja”. Po njegovih besedah proračun sicer jasno začrta smer razvoja mesta v prihodnjih letih, a hkrati odpira vprašanja o finančni stabilnosti.
Posebej izstopa rast tekočih odhodkov. Stroški plač bodo v letu 2026 narasli na približno 6,45 milijona evrov, stroški blaga in storitev pa bodo presegli 13,8 milijona evrov. Višji stroški energije, vzdrževanja in delovanja sistema po mnenju nekaterih svetnikov pomenijo dodatno tveganje v primeru morebitnega upada prihodkov.
Pogled naprej: leto 2027 nekoliko manj obsežno, a še vedno razvojno
Proračun za leto 2027 je po obsegu manjši, a ohranja razvojno naravnanost. Skupni odhodki so predvideni v višini 95,2 milijona evrov, investicijski delež pa ostaja visok – 33 odstotkov oziroma dobrih 31 milijonov evrov. Med načrtovanimi projekti so prenova Prešernove ulice, ureditev zelene infrastrukture ob Savinji in prizidek k Osnovni šoli Glazija.
Celje z novim proračunom stopa v obdobje intenzivnega vlaganja v infrastrukturo in kakovost bivanja. Mesto se bo v prihodnjih letih vidno spreminjalo, a cena za to bo višji dolg in večja odvisnost od stabilnih prihodkov ter uspešnega črpanja evropskih sredstev.
