Šakal, nekoč redkost na slovenskem, se je v zadnjem desetletju močno razširil in postal stalni prebivalec tudi Savinjske doline. Kmetje, lovci in naravovarstveniki opozarjajo, da ta plenilec povzroča vse več težav – od poginov drobnice in perutnine do zmanjšanja populacije srnjadi.
Podatki kažejo, da se šakalovo območje hitro širi tudi proti Celju, kjer so jih lovci že večkrat zaznali, predvsem v okolici smetišča v Bukovžlaku. Ne gre za sejanje preplaha, ampak zgolj za opozorilo na morebitno prežečo nevarnost šakalov, za katere marsikdo niti ne ve, da se nahajajo tudi v naših prostorih.
‘Šakali so vedno bolj predrzni’
“Šakali so se pri nas pojavili dve, tri leta nazaj. Najprej smo našli povoženega, zdaj pa opažamo tri krdele po pet do šest živali. Zadržujejo se okoli smetišča v Bukovžlaku, kjer imajo dovolj hrane. Lani in letos smo jih odstrelili pet, šest, pa še enega povoženega našli,” pojasnjuje Herbert Goriup, starešina Lovske družine Grmada–Celje.
Po njegovih besedah šakalov drugje po celjskem rajonu še ni veliko, a so vedno bolj predrzni. “Vaščani poročajo, da jih vidijo tudi pri Dramljah, včasih celo na dvoriščih. Za zdaj še nismo imeli poškodb na srnjadi, a če imajo dovolj hrane, se hitro množijo. Piramida gre hitro navzgor,” opozarja Goriup.
Napadi na perutnino
Da šakal ni več zgolj gozdni plenilec, dokazuje tudi primer Marinke iz Lemberga pri Novi Cerkvi (Občina Vojnik), ki ji je trop šakalov pobral vse kokoši.
“Dva petelina, dve kuri in štiri piščance. Napadli so večkrat – včasih dopoldan, včasih popoldne, celo ko smo bili zunaj. Enkrat je priletel med nas in zgrabil kokoš. Zdaj jih še vedno slišim ponoči. Kokoši ne bom več imela – nima smisla, dokler jih ne bodo začeli resneje odstreljevati,” pripoveduje.
Ob tem je dodala, da so imeli njeni sosedje podoben primer: “Tisto je bilo pa že celo za veliko noč letos. Jim je prav tako sredi dneva eno kuro odnesel.”
Podobnih primerov po Sloveniji ni malo. Šakali letno povzročijo za vsaj 70.000 evrov škode, ki jo trenutno krije država. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in Lovske zveze Slovenije so se populacije srnjadi, kjer se je šakal razširil, v devetih letih ponekod znižale za več kot 90 odstotkov.
Populacija šakalov raste, škoda narašča
Analiza 264 lovskih družin kaže, da je največji upad srnjadi zabeležen na Primorskem in v kraških loviščih, kjer so šakali najbolj množični. Kljub nadzorovanemu odstrelu njihova populacija še naprej strmo raste.
Od leta 2020, ko je šakal postal lovna divjad, so številke vsako leto višje: 154 odstreljenih osebkov (2020), 311 (2021), 316 (2022), 24 v Savinjsko-Kozjanskem območju lani in že 11 letos (2025), kaže evidenca OSLIS.
“Negativni vplivi teh živali na okolje so vse bolj očitni. Načrti za odlov se povečujejo vsako leto,” poudarja Urška Srnec, vodja Sektorja za lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo.
Lovci pa opozarjajo, da je v naseljih ukrepanje težko – zlasti tam, kjer orožja ni dovoljeno uporabljati.
Potencialna nevarnost tudi za ljudi
Čeprav šakal človeka redko napade, se primeri dogajajo. Eden izmed njih se je zgodil v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer je 56-letno žensko ugriznil v roko. Veterinarji zato opozarjajo, da je treba biti previden.
Šakal lahko prenaša parazite, nevarne tudi za ljudi, med drugim trakuljavost, ki je bila v Sloveniji odkrita pri približno 18 odstotkih testiranih šakalih. Nekateri so bili okuženi tudi s parazitom, ki povzroča splave pri govedu.
Če šakal napade domačo žival, je po napotkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin treba: žival umakniti na varno, rane spirati z vodo in milom, takoj obiskati veterinarja in napad prijaviti veterinarju, Policiji ali pristojni lovski družini.
“Poškodbe morajo biti strokovno oskrbljene, saj ugrizi pogosto povzročijo okužbe. Ključna je redna zaščita hišnih ljubljenčkov – cepljenje proti steklini, parvovirozi in kugi ter redno tretiranje proti zajedavcem,” svetuje dr. Matej Zupanc, strokovni direktor veterine Tačka.
Zakaj jih je vse več tudi na Celjskem?
Po podatkih Lovske zveze Slovenije so se šakali pri nas prvič pojavili pozimi 1952/53, danes pa jih najdemo skoraj v vseh regijah. Njihov uspeh gre pripisati milejšim zimam, zaraščanju površin, manj volkovom in izjemni prilagodljivosti. Kjer ima volk teritorij, torej lovišče volka, tam šakala ni, saj je volk, poleg lovcev, edini plenilec šakala.
“Šakal je oportunist – prehranjuje se z vsem, od miši do ostankov hrane, in se odlično znajde tudi blizu človeka. Težava nastane, ko ga ljudje hranijo, saj tako izgubi naravni strah,” opozarjajo pri Zavodu za gozdove Slovenije.
Lovci opozarjajo
Čeprav Savinjska regija trenutno še ne beleži tolikšne škode kot Primorska, lovci opozarjajo, da se šakali hitro množijo in približujejo urbanim območjem. Njihova prisotnost v Bukovžlaku je le opomin, da so se nekoč redke zveri zdaj udomačile skoraj na pragu naših hiš.
“Če imajo dovolj hrane, se razmnožujejo izjemno hitro. Če jih ne bomo nadzirali, bomo čez nekaj let imeli težave, kot jih imajo že drugje po Sloveniji,” opozarja Goriup.
Dodatna skrb: Vrane in divje svinje
Lovci ob tem opozarjajo še na dve drugi težavi: divje svinje in vrane, ki so v Celju in okolici vse bolj problematične. “Še posebej v Novi vasi, kjer so okoli same hiše in bloki. Vrane so postale agresivne, celo napadajo otroke,” poudarja lovec Goriup.
Ob tem dodaja, da so tudi divje svinje redne gostje pri hišah in ponoči rijejo njive: “Na dnevni bazi dobivamo klice, da so svinje razrile njivo in redko rijejo dvakrat po isti njivi. To so nočne živali in se gibajo od mraka do svita. Zelo težko je. Je pa to problem celotne Slovenije.”
Preventiva za domače živali
Dr. Zupanc svetuje, da perutnino ponoči zapremo v varen kokošnjak s stenami brez rež in vrati z zanesljivim zapiralom. “Uporabite kovinsko mrežo z majhnimi očesi, zakopano 30–50 cm v zemljo, da preprečite podkopavanje. Okoli izpusta postavite električno mrežo ali ograjo, ustrezno ozemljeno.”
Za dodatno varnost je potrebno vzdrževati čisto okolico – odstraniti ostanke hrane, mrhovino in visoko travo, kjer bi se lahko skrivali plenilci.
Psi naj bodo v mraku in ponoči na povodcu, hrane nikoli ne puščajte zunaj. Dvorišče naj bo varno ograjeno, brez prostih vab (smeti, kompost). Mačke naj bodo ponoči v notranjih prostorih ali v varni ogradi.
Odstranite vse privlačne vire – odprt kompost, padlo sadje, mrhovino, ostanke hrane.
Ne hranite divjadi in ob ponavljajočih se primerih obvestite lovsko družino ali občinski inšpektorat.
