Predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za protipoplavno ureditev Savinjske doline je v ponedeljek v Žalcu sprožil ostro nasprotovanje razburjenih lokalnih kmetov.
Na javno razpravo v Domu II. slovenskega tabora so se pripeljali z več kot stotimi traktorji, njihovo sporočilo pa je bilo jasno: umik predloga, dokler ne bo dosežen širši in pošten dogovor z lastniki zemljišč.
Kmetje opozarjajo, da so v predlogu predvideni suhi zadrževalniki umeščeni prav na najboljša kmetijska zemljišča Spodnje Savinjske doline, kar bi po njihovih besedah resno ogrozilo prihodnost kmetijstva na tem območju. Ne nasprotujejo poplavni varnosti, a zahtevajo drugačne, bolj celostne rešitve.
‘Ne nasprotujemo varnosti, nasprotujemo izključevanju’
“Zborovanje morda deluje kot protest, a v resnici gre za izraz globokega nezadovoljstva, ker kmetje in prebivalci do zdaj nismo imeli možnosti sodelovati pri pripravi rešitev, ki posegajo neposredno v naš prostor in našo zemljo,” so si bili enotni številni prisotni kmetje.
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je bil še bolj konkreten. Po njegovih besedah predlog DPN ne upošteva mnenj lokalnega okolja in lahko zmanjša proizvodni potencial več kot tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, ob tem pa ogrozi prihodnost 35 mladih kmetij.
“Poplavne varnosti ne zavračamo. Zavračamo pa rešitve, ki so za kmetijstvo najbolj škodljive, čeprav obstajajo alternative,” je dejal in kot možnost izpostavil mokre zadrževalnike, ki bi poleg protipoplavne funkcije omogočali tudi namakanje, kar Savinjska dolina zaradi prodnate zemlje nujno potrebuje.
Obsežen in drag načrt
Po podatkih ministrstva za naravne vire in prostor predlagane ureditve zajemajo 23 kilometrov dolg odsek Savinje med Letušem in Celjem ter območja vodotokov Bolska, Gozdnica in Ložnica. Skupno območje načrtovanja obsega 1.078 hektarjev na območju sedmih občin.
Predviden je medsebojno povezan sistem suhih zadrževalnikov, nasipov in ureditev strug, s skupnim volumnom zadrževanja do 12,7 milijona kubičnih metrov vode.
Po ocenah bi se po izvedbi ukrepov poplavna ogroženost bistveno zmanjšala za skoraj 4.000 objektov, večjo varnost pa bi občutilo približno 13.300 prebivalcev. Vrednost projekta je ocenjena na skoraj 491 milijonov evrov. Javna razgrnitev predloga bo trajala do 6. februarja.
Ministrstvo: prostor za dialog še obstaja
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je ob robu razprave poudaril, da je javna razgrnitev namenjena prav iskanju izboljšav in kompromisov.
“Predlog prinaša nadgradnje, tudi z zadrževanjem vode v zgornjem, hudourniškem delu porečja, in odpira možnost več ločenih prostorskih načrtov,” je dejal.
Tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić je poudarila, da razume skrbi kmetov in da je cilj najti ravnotežje med poplavno varnostjo in ohranjanjem kmetijske dejavnosti. Ob tem je priznala, da so suhi zadrževalniki poseg v prostor, a zagotovila, da si bodo prizadevali, da bo vpliv na kmetijska zemljišča čim manjši. Podgoršek je po srečanju dodal, da so dobili obljubo o dodatnih razpravah in vključevanju kmetov pred dokončnimi odločitvami.
Župan Braslovč opozarja: Savinja potrebuje prostor
Župan Braslovč Tomaž Žohar je opozoril, da je predlog ključen za dolgoročno poplavno varnost.
“Savinja in narava potrebujeta svoj prostor. Ta prostor smo ji z urbanizacijo v zadnjem stoletju praktično vzeli. Avgusta 2023 se je reka razlila tam, kjer se je vedno razlivala – le da so danes ta območja pozidana,” je dejal. Po njegovem mnenju so suhi zadrževalniki nujni, vendar morajo biti ukrepi načrtovani na celotnem porečju Savinje, ne zgolj v spodnjem delu doline.
Širši kontekst nezadovoljstva
Ponedeljkov nastop savinjskih kmetov pa ni osamljen dogodek. Kot so zapisali pri Združenju slovenske kmečke iniciative, se nezadovoljstvo kopiči tudi zaradi drugih odločitev, pri katerih se kmetje čutijo izključene – med njimi tudi glede trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem.
Skupna točka obeh tem je po njihovih besedah enaka. Odločitve, ki močno vplivajo na kmete in podeželje, se sprejemajo brez njihovega dejanskega sodelovanja.
“Kmetje ne nasprotujemo rešitvam. Nasprotujemo temu, da se o naših življenjih in o naši zemlji odloča brez nas,” so zapisali in napovedali, da je bil ponedeljkov nastop začetek protestnih aktivnosti, od katerih ne nameravajo odstopiti.
