Revija Finance Manager je letos ponovno pripravila lestvico stotih najbogatejših Slovencev. Najvišje uvrščeni si po oceni analitikov Financ lasti premoženje v višini 511 milijonov evrov, premoženje zadnjeuvrščenega pa je vredno 44 milijonov evrov.
Na lestvici se je letos ponovno znašlo nekaj uspešnih Celjanov, pa tudi podjetnikov iz širšega celjskega območja. Tako prve kot drug izpostavljamo v nadaljevanju.
Vesna in Dari Južna sta s četrtega mesta skočila na vrh lestvice, kjer sta na drugo mesto izrinila Izo ter Sama Logina. Premoženje belokranjskega para, ki imata v lasti podjetje CGP, Tiskarno Novo mesto, Lisco ter desetino Petrola, znaša 511 milijonov evrov. Iza in Samo Login sta ohranila vsak po 414 milijonov evrov iz lanskega leta, medtem ko se je na četrto mesto prebila družina Šešok s 381 milijonov evrov.
Na petem mestu je tokrat s 324 milijonov evrov Boštjan Bandelj, s 316 milijonov evrov sledi Jure Knez, soustanovitelj in največji lastnik trboveljskega Dewesofta, na sedmem mestu pa je s 313 milijonov evrov kriptomilijonar Damjan Merlak. Osmo mesto zasedata Ivo in Anastasia Boscarol z 263 milijonov evrov, deveto Marko Pistotnik z 252 milijonov evrov, 10. pa je Joc Pečečnik z 240 milijonov evrov.
Kaj pa najbogatejši s Celjskega?
Premoženje Darka Martina in Tilna Klariča: 213 milijonov evrov, 13. mesto
Darko Martin Klarič je soustanovitelj agencije Media Publikum, ki jo vodi njegov sin Tilen Klarič. Lani so dosegli rekordne prihodke 76,9 milijona evrov in čisti dobiček 4,6 milijona evrov. Agencija nima dolgov in ima 11 milijonov evrov denarnih sredstev.
Druga pomembna družba je Adventura Investments (71 odstotkov v lasti Klariča in sina), ki je lani prodala Big Bang skladu Advance Capital Partners. Prihodki so padli na 156,1 milijona evrov, dobiček na 11,8 milijona evrov, a brez Big Banga bi hčerinske firme rasle zelo močno. Med naložbami sklada Advance so Nomago (120 milijonov evrov prihodkov, prodan Slovenskim železnicam), Anticus (vozila), A2U, IT-firma Margis, hrvaški proizvajalec solarnih panelov Solvis, in Unitur.
Premoženje očeta in sina, celjskih podjetnikov s široko mrežo podjetij, ocenjujejo na 213,8 milijona evrov, kar je 13 odstotkov več kot lani, z možnostjo nadaljnje rasti ob uspešnih naložbah.
Premoženje družine Jager: 179 milijonov evrov, 15. mesto
Družina Jager vodi trgovsko podjetje Jagros iz Rogaške Slatine, ki ga danes upravljajo sinovi ustanovitelja Franca Jagra – Aleš, Miha in Boštjan. Danes ima Jagros v lasti 42 trgovin, po prevzemu Ptujskih pekarn in slaščičarn pa objavlja bilance kot enotna družba.
Lani je Jagros ustvaril skoraj 240 milijonov evrov prihodkov in 14,2 milijona evrov čistega dobička. Denarna sredstva so okrepili na 24 milijonov evrov. Za letos napovedujejo 250,6 milijona evrov prihodkov in približno 14 milijonov evrov dobička.
Miha Jager je leta 2023 svoj 10-odstotni delež prodal podjetju za 3,8 milijona evrov, s čimer je družba postala 56-odstotna lastnica sama sebe. Podjetje Franca Jagra, Gradnje Jager, z okoli 700 tisoč evri prihodkov in 22 tisoč evri dobička bistveno ne vpliva na vrednotenje družine.
Oceno premoženja družine so letos dvignili za 16 milijonov evrov, predvsem zaradi več denarnih rezerv in višjih vrednotenj trgovcev v Evropi, kljub temu pa je družina Jager na lestvici izgubila eno mesto.
Premoženje družine Albreht: 110 milijonov evrov, 31. mesto
Lastniki podjetja Zlatarne Celje so se na lestvici najbogatejših Slovencev povzpeli za osem mest, njihovo premoženje pa je za približno 30 milijonov višje kot prejšnje leto. Podjetje obsega 96 prodajnih mest, poleg tega deluje tudi v gostinstvu, hotelirstvu in nepremičninah – hotel Plaza ter hotel Grand Plaza. V Ljubljani so letos končali dve 12-nadstropni stolpnici s 140 stanovanji.
Lanski rezultati so bili, ob praznovanju 180-letnice delovanja, rekordni. Prihodki so se okrepili na dobrih 129 milijonov evrov, čisti dobiček pa za 45 odstotkov, na 10,8 milijona evrov. Število zaposlenih v skupini so povečali za pet, na 462. Bojan Albreht je tudi tretjinski lastnik podjetja Metra inženiring. Njihovo lansko poslovanje pa je bilo nekoliko slabše kot predlansko.
Premoženje družine Bastl: 102 milijona evrov, 34. mesto
Družina Bastl – Simona ter njeni otroci Luka, Simon, Ivana Založnik in Tamara Ravnak – ima v lasti celjsko holdinško podjetje Maksim, ki ga vodi Simon Bastl. Skupina izhaja iz podjetja EMO Kontejner, katerega lastništvo je Maks Bastl prevzel leta 1995, po stečaju pa leta 1999 ustanovil podjetje Container, ki ostaja ključno podjetje družine.
Skupina Maksim danes združuje več podjetij s 383 zaposlenimi. Najpomembnejša sta Container, ki proizvaja specialne transportne in skladiščne zabojnike ter je lani ustvaril 33 milijonov evrov prihodkov in 2,2 milijona evrov dobička ter Pocinkovalnica, ki izvaja storitve cinkanja in je lani dosegla 19,4 milijona evrov prihodkov ter 1,8 milijona evrov dobička.
Konsolidirano je skupina lani ustvarila 64,1 milijona evrov prihodkov in 12 milijonov evrov čistega dobička. Skupna ocena premoženja družine Bastl znaša 102 milijona evrov, sedem milijonov več kot lani, a pet mest nižje na lestvici.
Premoženje Ivana Pfajfarja in Maše Pfajfar Toplak: 70 milijonov evrov, 54. mesto
Po lanskem padcu sta Ivan Pfajfar in Maša Pfajfar Toplak, lastnika celjskega Inposa, letos doživela nov padec. Lani sta bila težka 76 milijonov evrov in zasedala 42. mesto med najbogatejšimi Slovenci, letos sta s sedmimi milijoni evrov manj zdrsnila za 12 mest.
Njuno podjetje se je v 33 letih razvilo iz lokalnega trgovca v vseslovensko tehnično trgovsko verigo z 234 zaposlenimi. V zadnjih letih posebno pozornost namenjajo maloprodaji, ob tem pa krepijo tudi veleprodajo. Rast so okrepili tudi z nakupi, ključna pridobitev je polovični delež Mersteela SSC. Največja naložba podjetja doslej je 18 tisoč kvadratnih metrov velik logistični center Ljubečna, ki dolgoročno podpira širitev.
Lani so prihodki zrasli na 62 milijonov evrov, dobiček pa je zaradi šibkega metalurškega trga padel na štiri milijone evrov. Lastnika imata tudi podjetje Lesoprodukt, enega največjih specializiranih trgovcev za mizarje, ki je lani prav tako posloval slabše.
Premoženje Mateja Romiha: 63 milijonov evrov, 63. mesto
Matej Romih je prek ciprske družbe Romih prodal 4,64-odstotni delež Outfita7 in poleg kupnine prejel tudi dividende. Po prodaji je prek svojega podjetja RMH, ki ima okoli 23 milijonov evrov naložb, vstopil v več slovenskih podjetij ter vlagal predvsem v nepremičninske projekte. Je vlagatelj v zasebni sklad Alfi PE ter pomemben lastnik stanovanjskih projektov, kot sta Ribarjeva rezidenca in Ribarjeva rezidenca 2 v Celju. Z družbo RVE razvija projekt Sončna oaza v Vojniku, letos pa je ustanovil podjetje Sončni park. Pojavlja se tudi med lastniki družb Tesla House in Vipavska House.
Ker javni podatki razkrivajo le del njegovega premoženja, oceno njegove vrednosti pri Financah ohranjajo na ravni lanske. Kljub temu pa je na lestvici zdrsnil za devet mest.
Premoženje Uroša Merca: 63 milijonov evrov, 65. mesto
Uroš Merc je 66-odstotni lastnik skupine Bisol Group, največjega evropskega proizvajalca solarnih modulov, ki uspešno konkurira azijskim proizvajalcem. Skupina z okoli 230 zaposlenimi združuje 14 podjetij in 18 povezanih družb, več kot 98 odstotkov proizvodnje izvozi v 120 držav.
Poleg modulov izdelujejo nosilne konstrukcije, solarne sisteme in solarne svetilke ter upravljajo več kot 160 lastnih sončnih elektrarn. Poplave leta 2023 so povzročile več kot 60 milijonov evrov škode in večmesečno ustavitev proizvodnje, a so se hitro pobrali, lani so ustvarili 11,5 milijona evrov čistega dobička, delno zaradi nadomestil. V prihodnjih letih načrtujejo več kot 100 milijonov evrov naložb in potrojitev zmogljivosti. Letos začenjajo gradnjo nove tovarne v Murski Soboti. Merc je v primerjavi z lani težji za devet milijonov evrov, za kar je na lestvici za eno mesto napredoval.
Premoženje družine Moškotevc: 61 milijonov evrov, 69. mesto
Družina Moškotevc glavnino premoženja črpa iz dveh podjetij – gradbenega podjetja VOC Ekologija, kjer imata Žan Moškotevc in Neža Ivakič vsak po 25 odstotkov (preostanek ima Janez Škoberne), ter trgovsko-proizvodnega podjetja Ahac, ki je v 100-odstotni lasti Romana Moškotevca.
VOC Ekologija z okoli 441 zaposlenimi opravlja gradbena dela, vzdržuje več kot 1.000 km državnih in regionalnih cest ter upravlja dva kamnoloma. Skupina je lani ustvarila 94,6 milijona prihodkov in 8,7 milijona evrov čistega dobička. Ahac se ukvarja z distribucijo pijač in živil, prihodke pa povečuje z razširitvijo ponudbe – lani so ti dosegli 61,4 milijona evrov, dobiček pa 2,5 milijona evrov. Pri oceni premoženja so zajeta še tri manjša podjetja, skupna vrednost premoženja družine pa znaša nekoliko manj kot lani zaradi slabšega poslovanja VOC Ekologije, za kar so padli za 22 mest.
Premoženje Mirana Zagožna: 57,9 milijona evrov, 73. mesto
Miran Zagožen je svoje premoženje povečal za devet milijonov evrov, za kar je pridobil 10 mest. Je lastnik treh podjetij: Aplasta, Zagožna in Jakob Holdinga. Aplast, eden vodilnih predelovalcev plastičnih mas, zaposluje 125 ljudi in je lani ustvaril 13,1 milijona prihodkov ter 1,5 milijona evrov dobička. Podjetje uspešno razvija nove izdelke, širi zmogljivosti orodjarne in je zgradilo novo poslovno stavbo.
Podjetje Zagožen, specializirano za zunanji vodovod in kanalizacijo, je imelo lani 24,6 milijona prihodkov in rekordnih 5,8 milijona čistega dobička, ob tem pa je prejelo dividende Aplasta in samo izplačalo devet milijonov evrov dividend Jakob Holdingu. Jakob Holding služi kot krovna družba s pomembnimi presežnimi denarnimi sredstvi. Ob upoštevanju vseh treh podjetij in prilagoditvah medsebojnih prihodkov je skupna ocenjena vrednost Zagoženovega premoženja 57,9 milijona evrov.
Premoženje Ivana Cajzka: 57 milijonov evrov, 74. mesto
Ivan Cajzek iz Rogaške Slatine, ki vodi skupino GIC Gradnje, je kljub temu, da je za štiri milijone evrov povišal svoje premoženje padel za šest mest. GIC Gradnje zaposluje več kot 210 ljudi in deluje po Sloveniji in na Hrvaškem. Skupina vključuje krovno družbo za visoke gradnje, IPI Rogaška Slatina za nizke gradnje, štiri betonarne v okviru GIC Betona ter kamnolome v Poljčanah, Loki in Veliki Pirešici.
Lani so prihodki nekoliko upadli na 74,4 milijona evrov, dobiček pa na 4,6 milijona evrov, kar Cajzek pripisuje šibkejšemu povpraševanju in višjim stroškom financiranja. Poleg gradbeništva je pomemben del premoženja tudi 20-odstotni delež v kranjski Hranilnici Lon, katere vrednost so zaradi ugodnega evropskega trga bank ocenili višje.
Premoženje Andreja in Janeza Pušnika: 49 milijonov evrov, 85. mesto
Novinca na letošnji lestvici Andrej in Janez Pušnik sta prek družbe Eho Group lastnika podjetja Eho, ki ponuja celostne storitve na področju industrijskega hlajenja, skladiščenja in zorenja od projektiranja do izvedbe in vodenja projektov. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1989 in se je razvilo iz obrti Janeza Pušnika, ki jo je začel leta 1980.
Čisti prihodki od prodaje podjetja Eho so lani presegli 37 milijonov evrov in so v primerjavi z letom prej poskočili za več kot tretjino, kar je rekorden dosežek, deloma tudi zaradi končanja projektov iz leta prej. Kar 94 odstotkov prodaje ustvarijo v tujini. Čisti dobiček so lani povečali za 22 odstotkov, na dobre štiri milijone evrov. Konec prejšnjega leta so imeli 103 zaposlene.
Premoženje Franca Piška: 45 milijonov evrov, 98. mesto
Franc Pišek je ustanovitelj in lastnik družbe Pišek Vitli Krpan, ki v Šmarju pri Jelšah proizvaja specializirane stroje za gozdarstvo, v zadnjih letih pa približno 90 odstotkov prodaje ustvari z izvozom. Na lestvici najbogatejših Slovencev je iz 46. mesta padel na 98. mesto, njegovo premoženje pa se je iz 65,4 milijona evrov spustilo na 45 milijonov evrov.
Prejšnje leto so prihodki družbe, ki je lani zaposlovala 311 ljudi, upadli za 13 odstotkov, na 48,9 milijona evrov, EBITDA za krepko tretjino pa na 6,9 milijona, zato so oceno premoženja znižali za 20 milijonov evrov.
Poglejte še lanski članek o najbogatejših Celjanih:
