Ljudje s Celjskega, ki so nas zapustili v zadnjem letu in pustili pomemben pečat

Na prvi november se mnogi podajo k grobovom svojih bližnjih, prižgejo sveče, prinesejo cvetje in se na različne načine poklonijo spominu na preminule. To je dan, ko se z mislijo in hvaležnostjo ozremo k tistim, ki so nas zapustili, a v našem življenju pustili neizbrisen pečat.

Ob tej priložnosti smo pripravili prispevek v čast nekaterim izmed teh posameznikov, ki so v letošnjem letu odšli, a so na Celjskem s svojim delom, ustvarjalnostjo in predanostjo pustili neizbrisen pečat – v športu, kulturi, gospodarstvu in javnem življenju.

V 85. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil ‘oče’ celjskega rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Tone Turnšek je bil vrsto let pomemben del Pivovarne Laško, v kateri je delal kar 40 let in jo vodil 24 let (1981-2005). Bil je tudi eden izmed najbolj prepoznavnih in uspešnih slovenskih športnih funkcionarjev na področju rokometa, nogometa ter košarke. Dolga leta je bil predsednik rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, kjer je svojo pot pričel leta 1990.

Celjski rokometni klub je v prvem mandatu vodil do leta 2007, leta 2011 pa je končal tudi drugi mandat na položaju predsednika kluba. Pod njegovim vodstvom je celjski rokomet spisal svoje največje uspehe, med drugim je leta 2004 osvojil tudi rokometno Ligo prvakov. Celjani so imeli dobro desetletje eno od najvidnejših vlog v Evropi, v Sloveniji, kjer niso imeli enakovrednih tekmecev, pa jim nihče ni bil kos.

V 59. letu starosti je umrl lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje Franci Pliberšek. Vojniško podjetje je po njegovi zaslugi danes eden največjih proizvajalcev PVC-, ALU- in lesenega stavbnega pohištva ter ponudnik celovitih investicijskih, energijsko učinkovitih in estetskih rešitev za posodobitve ali nove zasteklitve objektov.

Franci Pliberšek je študiral gradbeništvo in arhitekturo in že kmalu ugotovil, da ne bo klasični arhitekt, ki sedi za mizo in načrtuje. Že med študijem je leta 1987 odprl popoldansko obrt in začel izdelovati ladijski pod ter parket. Leta 1990 je ustanovil podjetje in začeli so prodajati letve za okvirjanje slik, tri leta pozneje pa še lesnoobdelovalne stroje. Podjetje MIK Celje je na svojem področju hitro postal vodilni distributer v Sloveniji. Ob poslovni rasti se je usmeril v uvoz strojev za izdelavo oken, kar ga je nenadejano pripeljalo do lastne proizvodnje oken.

Preminil je nekdanji direktor Policijske uprave Celje in generalni direktor policije Stanislav Veniger. Veniger je bil rojen leta 1961. Po končani Kadetski šoli za miličnike je leta 1980 začel z delom v Policijski upravi Celje. Ob tem je na Višji šoli za notranje zadeve in kasneje na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru nadaljeval z izobraževanjem. Tekom svojega dela se je preizkusil na različnih delovnih mestih.

Bil je policist, komandir policijske postaje in vodja celjskega operativno-komunikacijskega centra. Med letoma 1995 in 1997 pa je bil tudi direktor celjske policijske uprave. Svojo karierno pot je med letoma 1997 in 1998 nadaljeval kot direktor Uprave policije MNZ, kasneje pa dve leti kot namestnik generalnega direktorja policije. Po prelomu tisočletja je bil štiri leta zaposlen kot direktor Uprave uniformirane policije v Generalni policijski upravi, od leta 2005 do 2008 pa vodil Policijsko upravo Celje. Od leta 2008 je delal v Ženevskem centru za demokratični nadzor oboroženih sil (DCAF), leta 2012 pa prevzel funkcijo generalnega direktorja policije, ki jo je upravljal do njegove upokojitve novembra 2014.

Celje je izgubilo enega svojih dolgoletnih športnih delavcev. V 65. letu starosti je po težki bolezni umrl Hasan Ibrić, dolgoletni sekretar Športne zveze Celje, trener, predsednik društva in pobudnik številnih športnih projektov. Njegovo življenje in delo sta bila neločljivo povezana s športno rastjo mesta ob Savinji. Ibrić je desetletja soustvarjal športno podobo Celja.

Poleg vloge sekretarja krovne mestne športne zveze, ki jo je opravljal z izjemno predanostjo, je bil dolgo aktiven tudi v Športnem društvu Slavko Šlander – kot trener in kasneje kot predsednik. Njegovo delo ni bilo omejeno zgolj na lokalno raven. Bil je tudi aktiven član strokovnega sveta za šport pri Fundaciji za šport in je pomembno prispeval k razvoju slovenskega taekwondoja. Leta 2016 je sodeloval pri zgodovinskem pregledu celjskega športa.

Bil je eden izmed ključnih posameznikov pri nastanku monografije ob 125. obletnici športa v Celju, ki združuje bogato športno dediščino mesta. Hasan Ibrić ni bil zgolj organizator ali funkcionar. Bil je človek, ki je znal prisluhniti športnikom, razumeti potrebe društev in se zavzemati za enakovredne možnosti za vse. Njegova prizadevanja so pustila neizbrisen pečat v športni skupnosti Celja.

22. Januarja 2025 celjska profesorica slovenskega jezika in književnosti, prevajalka, bibliotekarka in sodelavka Osrednje knjižnice Celje, Božena Orožen. Bila je pobudnica ustanovitve Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je lani praznovala 30-letnico delovanja. Zaradi svojega bogatega življenjskega dela jo je Mestna občina Celje leta 2000 nagradila z zlatim celjskih grbom.

Božena Orožen se je rodila leta 1929 v Celju. Po osnovni šoli je leta 1940 začela obiskovati celjsko gimnazijo, a je bila zaradi nemške okupacije z družino izseljena v Srbijo. Po vrnitvi leta 1945 je maturirala in se vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani (slovenščina in ruščina).

Diplomirala je leta 1954 z nalogo o Janku Kaču. Poučevala je v Brežicah, nato od leta 1956 na I. gimnaziji v Celju, kjer je poučevala slovenščino in ruščino. Kot štipendistka se je izpopolnjevala v Pragi ter raziskovala češko-slovenske literarne stike.

Leta 1983 je postala vodja domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje in tam delala do upokojitve leta 1991. Tudi po njej je ostala dejavna kot publicistka in organizatorka domoznanskih ekskurzij ter recitatorskih dogodkov. Leta 1994 je pobudila ustanovitev Univerze za tretje življenjsko obdobje.

V 70. letu starosti je umrl nekdanji župan in častni občan Občine Vransko Franc Sušnik. Funkcijo župana Občine Vransko je opravljal od ustanovitve samostojne Občine Vransko leta 1998 vse do upokojitve leta 2022. Med letoma 2000 in 2008 je bil tudi poslanec Slovenske demokratske stranke v Državnem zboru. Pred tem je bil 20 let zaposlen v Cinkarni Celje.

Umrl je Roman Gracer, nekdanji dolgoletni direktor podjetja Miroteks in predsednik Kegljaškega kluba Celja. Bil je tudi aktiven član Kluba podjetnikov Zlatorog Celje.

Vladan Mladenović, je ob tem zapisal: “Romana se ne bomo spominjali le kot odličnega podjetnika, ampak predvsem kot človeka z veliko začetnico – človeka velikega srca in izjemnih vrednot. S svojo karizmo, iskrenostjo, predanostjo in toplino je puščal neizbrisne sledi, kjerkoli se je pojavil. Kot dolgoletni član našega kluba je bil nepogrešljiv del naše skupnosti, njegova energija in zavzetost pa so nas vedno znova navdihovale.”

Umrl je Jože Kopitar, prejemnik zlatega celjskega grba iz leta 2013 za življenjsko delo z mladimi na področju atletike ter bogato športno in arhitekturno zapuščino. Jože Kopitar je že kot mlad fant izstopal kot zelo uspešen član telovadnega društva Sokol. Po drugi svetovni vojni se je posvetil atletiki, kjer je dosegal številne zmagovalne rezultate v krosu in drugih atletskih disciplinah.

Atletiko je vztrajno treniral tudi med študijem arhitekture, kar je dokazovalo njegovo zavzetost in ljubezen do športa. Bil je večletni državni prvak Jugoslavije, leta 1957 pa je postavil svetovni rekord v metu kopja, kar je eden od vrhuncev njegove športne kariere. Njegova največja strast je bilo prenašanje znanja in izkušenj na mlade športnike, med katerimi je vzgojil številne odlične atlete in atletinje. Njegovo delo je zato pustilo trajen pečat na celjski športni sceni in širše. Poleg športnih dosežkov je bil Jože Kopitar tudi ugleden arhitekt.

Zaposlen je bil na Razvojnem centru, kjer se je še posebej izkazal z oblikovanjem športnih objektov, kot sta stadion AD Kladivar in dvorana Golovec. Svoj pečat je pustil tudi z drugimi pomembnimi projekti, med katerimi so Hotel Merx – Faraon ter zdravstveni domovi v Vojniku in Štorah. Za svoje dolgoletno delo je prejel številna priznanja, med njimi Bloudkovo plaketo, srebrno plaketo Atletske zveze Slovenije ter priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja Slovenije.

Po srčnem infarktu in dolgotrajni bolezni je umrl Štefan Jug, športni sodnik, športni organizator, glasbenik, občinski nagrajenec. Rodil se je 1. junija 1944 v Celju. V celjsko zgodovino se je vpisal predvsem kot mednarodno priznani rokometni sodnik, ki je to delo opravljal 30 let. Leta 1971 je postal najmlajši zvezni sodnik v takratni Jugoslaviji, s Herbertom Jegličem sta bila 11 let zapored proglašena za najboljši sodniški par nekdanje države.

Kot mednarodni sodnik je sodil na številnih mednarodnih srečanjih: na 11 svetovnih prvenstvih, 10 finalnih tekmah svetovnih pokalov, na olimpijskih turnirjih v Seulu in Barceloni ter na prvenstvih Azije, Afrike in Severne Amerike.

Kot aktivni sodelavec Atletskega društva Kladivar Celje je bil v letih 1973 in 1986 zaslužen za ponovni dvig celjske atletike. Delal je v različnih organih atletske zveze, od leta 1982 pa tudi kot mednarodni atletski sodnik. Veliko je delal tudi na področju mladinskega športa, saj je leta 2003 postal celo podpredsednik svetovne organizacije – Mednarodnih iger šolarjev. Za pomemben prispevek svojemu mestu na področju športa in kulture je prejel srebrni celjski grb.

Poslovil se je pevec, amaterski gledališčnik in filmski igralec Lenart Horvatič, ki je leta 2020 prejel bronasti celjski grb za široko vpetost v kulturno-družbeno dogajanje v Celju in igralsko upodobitev Hermana II., s katero je prispeval k prepoznavnosti zgodovine Celjskih grofov. V času svojega življenja si je bogate izkušnje nabral tudi kot scenarist, moderator, zabavljač, imitator, pohodnik, športnik in karikaturist. Predsedoval je Kulturno umetniškemu društvu DPD Svoboda Zagrad in bil aktiven član številnih odborov v Krajevni skupnosti Zagrad.

V starosti 99 let je življenjsko pot sklenil Janko Hartman, častni meščan Celja, ki je s svojim delom bistveno zaznamoval arhitekturno podobo knežjega mesta. Kot najstnik je bil zasvojen z letalstvom – v 30. letih je tvoril jedro mladcev pri jadralni skupini Aerokluba Celje. Po mami je podedoval smisel za oblikovanje in risanje. Februarja 1944, en teden po maturi v Brežicah, so ga vpoklicali v nemško vojsko. Konec leta 1945 je po poskusih na likovni akademiji in gradbeni fakulteti pristal na arhitekturi, kjer je 1953. leta diplomiral.

Po diplomi se je zaposlil v Celju: pol leta, da je odslužil štipendijo, je delal v Lesni industriji Savinja, nato se je 1954 skupaj z Aleksejem Janušičem zaposlil v projektivnem biroju na Zavodu za napredek gospodarstva (zametku Razvojnega centra). Med drugim je projektiral zadružni dom v Solčavi in številne stanovanjske bloke v Celju. Čez nekaj časa je Hartman odšel v biro pri velenjskem Vegradu, zatem pa na občino Celje, kjer je bil do upokojitve 1991. leta t. i. mestni arhitekt. V ta čas sodijo prenove javnih stavb v mestu, med drugim železniške postaje ter Celjskega in Narodnega doma. Leta 2020 mu je takratni župan Bojan Šrot podelil naziv podelil naziv častni meščan Celja.

V starosti 90 let je preminil dolgoletni član ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Drago Kastelic. Rojen je bil leta 1934 v Ljubljani, kjer je študiral dramsko igro na takratni Akademiji za igralsko umetnost. Član celjskega igralskega ansambla je bil od leta 1965 pa vse do svoje upokojitve, razen v letih med 1968 in 1975, ko je bival v Nemčiji.

V skoraj štirih desetletjih je v Celju ustvaril več kot 130 vlog, za katere je prejel priznanja in nagrade. Za vlogi Erharda Pilerja v igri Camera obscura po besedilu Vinka Möderndorferja in Nemega Indijanca v Osvajalcu Andreja Hienga je leta 1990 prejel Prešernovo nagrado Mestna občina Celje, za monodramski nastop v Bürgerjevi igri Lažnivi Kljukec ali Čudovite prigode barona Münchhausna pa nagrado zlata paličica na Festivalu otroških predstav poklicnih gledališč.