Prvi od decembrskih dobrih mož: tisti z najdaljšo tradicijo in edini, ki je zares živel, sv. Miklavž, je na Miklavžev večer obiskal center Celja ter seveda tudi celjske župnije.
Poglejmo v dve, nato pa še v središče mesta.
Na Teharjah je škofa Nikolaja pričakalo skoraj 170 otrok, od najmanjših do devetošolcev. V igri, ki so jo pripravili veroučenci pod vodstvom katehistinje Karoline, so parklji v skladu s svojo pokvarjeno naravo nagovarjali otroke, naj bodo poredni, angeli pa so jih spodbujali k dobremu.
To jim je polagal na srce še posebej sv. Miklavž, naj bodo pošteni in po srcu dobri, naj bodo hvaležni za vse dobro prinašajo veselje domov.
Seveda je pridne nagradil z darili, porednim pa je dal darilo zato, da bi se poboljšali, saj bolj spreminja človeka dobrota, kot šiba, so zapisali na FB strani župnije Teharje.
Toplino, veselje in otroški smer pa je Miklavž prinesel tudi v župnijo Celje Slomšek. Kot so zapisali na FB strani, so ga otroci nestrpno pričakovali, njihovi obrazi pa so kar žareli, ko se je mednje pripeljal s svojimi zvestimi spremljevalci.
Prireditev je popestrila skupina nadarjenih otrok, ki je pripravila prikupno igrico o tem, kako se majhni angelčki pripravljajo na pomembno nalogo – pospremiti sv. Miklavža na njegovi poti do otrok. Z veliko domišljije, pesmi in pristne otroške igrivosti so obiskovalcem pričarali nebeško vzdušje, ki je seglo v srce prav vsakemu obiskovalcu.
Tudi v mestni center so si sv. Miklavža prišli ogledati številni radovedneži in drugi obiskovalci. Med potmi po celjskih destinacijah se je iz tradicionalne bele ogrnil v rdečo barvo, kar je nekatere komentatorje z omrežij zmotilo, češ da ni v skladu s tradicijo. Iz škofovske mitre je izginil tudi simbol križa.
Pa vendarle je tudi na Krekovem trgu prevladal dober namen in veselo vzdušje. Dobro (angeli in sveti mož) je nadvladalo zlo (parkeljni). Tradicija obiskovanja svetega moža na Celjskem je stara več kot 100 let, pišemo spodaj.
Miklavževa tradicija na Celjskem
Prve omembe praznovanja sv. Miklavža segajo v 18. in 19. stoletje, ko je bil Miklavž predvsem cerkveni lik, škofovski dobrotnik, ki je ob godu obiskoval domove in prinašal simbolična darila otrokom. Šele proti koncu 19. stoletja so Celje in okoliške vasi začeli spoznavati pisane sprevode, ki so jih navdihnili avstro-ogrski mestni običaji.
V 20. stoletju je Miklavž postal osrednji decembrski dogodek. Mestne ulice so vsako leto oživele s škofom, angeli in – seveda – neizogibnimi parkeljni, ki so bili v celjski regiji vedno med najbolj drzno opravljenimi. Tudi v času socializma je tradicija vztrajala, čeprav v bolj posvetni obliki; sprevodi so postali kulturne prireditve, obdarovanje pa se je selilo v dvorane in domove otrok.
Po osamosvojitvi je Miklavž v Celju znova dobil svojo klasično podobo – veličastno mitro, škofovsko palico in bolj poudarjeno versko simboliko. Danes mestni sprevod vsako leto pritegne množice in velja za enega največjih v Sloveniji. Tradicija živi tudi v Laškem, Žalcu, Štorah, Vojniku in drugod, kjer Miklavž ostaja topla, skromna in iskreno priljubljena decembrska zgodba.
