V nedeljo je v Muzeju na prostem Rogatec potekal 27. Likof na taberhi, kjer ni manjkalo prikazov starih ljudskih običajev, kulturne popestritve in dobre hrane.
Dogodek, ki ga je organiziral Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, je ponudil raznolike aktivnosti. Ljudske pevke iz KD Anton Stefanciosa Rogatec so s petjem spremljale pranje perila ob muzejskem vodnjaku, prikazi mlačevanja žita s cepci in ročno mlatilnico, košnja trave s kosi ter podkovanje konj pri kovačiji pa so prikazali starodavne tehnike.
Prikazano je bilo tudi rokodelstvo, ki je vključevalo predenje, tkanje, vezenje, pletenje iz šibja in ličja ter izdelavo rožic iz krep papirja in zapestnic. Na rokodelskem sejmu, ki je združil slovenske mojstre, so v sodelovanju z slovenskimi mojstri prikazali razna ročna dela.
Prireditev je vključevala tudi pestro izbiro kulinaričnih dobrot. Raznolike delavnice so obiskovalcem omogočile peko žulik v krušni peči in druge ustvarjalne dejavnosti. Tekmovanje za naj sirovo zavihanko Obsotelja in Kozjanskega, organizirano z okoliškimi društvi žena, Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj in Šolskim centrom Šentjur, je promoviralo to regionalno specialiteto s pokušino in razstavo. Kulturni program je z ljudskimi plesi obogatila Folklorna skupina KUD Lojze Avžner.
Dogodek, ki ga je soustvarilo približno 80 nastopajočih iz Rogatca, Donačke gore, Loga, Dobovca in širše okolice, se je zaključil z gostinsko ponudbo in prijetnim druženjem.
Na dogodku tudi mnogo tujcev
O pomenu ohranjanja te kulturne dediščine je z nami spregovorila Nives Brezovnik z organizatorskega Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec. Po njenih besedah je to temelj naše kulture, saj zgodovina ni nastala z današnjo generacijo ali sodobnimi pridobitvami. “Danes se ne zavedamo, da tudi stvari, ki jih kupimo v trgovini, imajo svojo pot,” je dejala. Kot primer je navedla pot kruha od zrna do pečice, kar po njenem mnenju kaže na nujnost prikazovanja nekdanjih ročnih delovnih opravil v avtentičnem okolju Muzeja na prostem.
Te veščine, ki jih danes komaj še srečamo, izginjajo z odhodom znanja, zanimanje mlajših pa je omejeno. Ob tem je hvaležna domačinom, ki vsako leto z veseljem sodelujejo, ter obiskovalcem iz drugih krajev, ki dogodek spreminjajo v stičišče kultur.
Brezovnik je izpostavila tudi nadaljnje aktivnosti muzeja, ki je odprt skozi vse leto. Obiskovalce tako vabijo tudi poleti, vključno s tujci. “Danes smo gostili okoli sto Nemcev, ki so prišli iz hotela v Rogaški Slatini,” je povedala. Število obiskovalcev je letos primerljivo z lanskim.
Na dogodku pa so predstavili tudi nove obleke zaposlenih, s katerimi si želijo povečati prepoznavnost muzeja z enotno vizualno podobo. Navdih za stvaritev dr. Sonje Šterman je bilo avtentično muzejsko okolje, kjer se preteklost prepleta z vsakdanjim življenjem. Obleke so izdelane iz lanu in okrašene z ročno vezenimi rozetami. Nova podoba vključuje žensko obleko, bolero, torbico in moško srajco.
V nadaljevanju si oglejte video in fotografije z dogodka:
Fotogalerijo si oglejte na sestrskem portalu Kozjansko.info
