Na zadnji dan v januarju so v dvorani Golovec maturantke in maturanti Gimnazije Lava Šolskega centra Celje svečano obeležili zaključek srednješolskega obdobja z maturantskim plesom.
Na letošnjem plesu je zaplesalo 140 maturantk in maturantov, ki se jim je pridružilo 80 zunanjih soplesalcev. Srednješolci so svoje plesne korake več mesecev urili pod taktirko plesnega učitelja Boštjana Špiljarja iz Plesnega vala Celje. Na dogodku so zaplesali širok nabor standardnih in latinskoameriških plesov, tradicionalno četvorko in mazurko, letos pa so prvič zaplesali tudi bachato.
V času dogodka so dijakinje pripravile flashmob, ki je privabil plesalce na plesišče v skupinski ples, obiskovalcem pa so dijaki predstavili tudi video, ki so ga posneli in v katerem prikazujejo šolske in obšolske dejavnosti Gimnazije Lava. Ob tem je vse zbrane nagovoril ravnatelj Gimnazije Lava Peter Juvančič, dijaki pa so zapeli maturantsko himno. Po uradnem delu dogodka je sledila večerja in sproščeno druženje. Ples je organizirala mag. Polona Zalokar.
Ravnatelj o ravnotežju, frustracijah in zvestobi sebi
V govoru je ravnatelj Peter Juvančič maturantom izpostavil posebnost večera, ko se zdi vse v ravnotežju, ter jih nagovoril s humorjem in globljimi mislimi o življenju.
Poudaril je, da svet ni črno-bel in da več informacij še ne pomeni več resnice: “Ko vas z odra gledam, vidim veliko elegance, veliko različnih obrazov in veliko odtenkov. In prav to me znova potrjuje v prepričanju, da svet ni črno-bel, čeprav bi bilo včasih tako precej bolj enostavno. Ta govor bi danes lahko brez težav napisal tudi algoritem. A dvomim, da bi znal pogledati v dvorano in videti ljudi, ne podatkov.”
Spomnil je na njihovo pot v štirih letih šolanja: “Pred štirimi leti ste prišli na našo šolo in vstopili v nov svet. […] Spoznali ste, da se vse reakcije ne izidejo po načrtih in da v literaturi, tako kot v življenju, junaki praviloma ne nastajajo v udobju.” Posebej je opozoril na pomen frustracij in samostojnosti: “Dosega cilja brez občutka frustracije ni; in druga – če nam kdo vedno prežveči hrano, se nikoli zares ne naučimo jesti sami.”
Ravnatelj se je spomnil pesnika Srečka Kosovela in poudaril odgovornost generacije do sveta. Zahvalil se je učiteljem in staršem za potrpežljivost ter maturantom izrazil ponos in ljubezen: “Redko vam tole rečemo: Ponosni smo na vas in radi vas imamo. Nocoj pa samo uživajte. Jutri pogumno stopite v svet z znanjem in odgovornostjo. Predvsem pa ostanite zvesti sebi.”
Ravnatelj po koncu plesa: ponos in nostalgija
Po dogodku je ravnatelj izrazil močan vtis, ki ga pusti maturantski ples: “Maturantski ples vedno pusti močan vtis, saj gre za trenutek, ko se prepleteta ponos in rahla nostalgija. Takšni večeri nas vedno spomnijo, zakaj je delo v šoli tako posebno in vredno, kljub temu, da je v širši družbi včasih premalo cenjeno.”
Poudaril je zrelost dijakov in pomen šole kot prostora odnosov: “Dijaki so se predstavili z zrelostjo, sproščenostjo in veliko medsebojnega spoštovanja, kar je tudi za šolo pomembno sporočilo. Tovrstne prireditve dokazujejo, da šola ni le prostor znanja, ampak tudi prostor odnosov, rasti in skupnih izkušenj in vse to tudi vpliva na razvoj sodobne družbe.”
