Dijaki ŠC Celje so se družili in zabavali z “drugačnimi vrstniki”: Drugačni od nas lepšajo svet


Dijaki ŠC Celje z različnih šol so združili moči v pripravi srečanja na OŠ Glazija Povezani v drugačnosti. Na podlagi zgodbice Naj odnesem domov so pripravili glasbeno predstavo in telovadnico proti koncu spremenili v igrivo plesišče.

Dijaki in mentorica, Metka Jagodič Pogačar, so pripravili glasbeno predstavo, ki je nastala po zgodbici Naj odnesem domov avtorice Tanje Jelenko. Družili so se učenci Osnovne šole Glazija, odrasli s posebnimi potrebami, člani društva Pravica, in njihovi asistenti ter dijaki Šolskega centra Celje.

Vsi so uživali v izvrstni interpretaciji besedila zgodbice in čudoviti glasbi ter udejanjali moto prireditve Povezani v drugačnosti, ki je bila vodilo za ustvarjalce predstave in člane Narodno-zabavnega ansambla Šolskega centra Celje, ki so z navdušujočim nastopom, v drugem delu prireditve, spremenili telovadnico na Glaziji v igrivo plesišče, polno predprazničnega veselja.

Nekaj nastopajočih; foto: ŠC Celje

Vsi prisotni so vsaj za eno uro pozabili na skrbi, ki nas, roko na srce, vse obremenjujejo in nas pogosto zavijejo v sivino. Druženje Povezani v drugačnosti je sivino odpihnilo in vse objelo v mavrične barve, ki so se s pentljic nastopajočih dijakinj in s scene (delo Mete Petriček) prenesle v srca … morda ne le za čas druženja … morda bo spomin na lep dogodek še kdaj priklical nasmehe na obraze vseh, ki so sooblikovali dogodek kot ustvarjalci ali kot gledalci.

Vtisi dijakov

Dijakinja Gimnazije Lava Larisa Plaskan Štor: »Pravljica se mi je zdela zanimiva, všeč mi je bilo, da so poleg pesmi vključili tudi ples. Ko sem prvič vstopila v dvorano, nisem vedela, kaj pričakovati, a ko sem izstopila, sem se počutila veselo, kot da name ne bi vplivalo nobeno breme več. Všeč mi je bil predvsem del po pravljici, ko so igrali Golico in druge pesmi in so vsi začeli plesati. Tudi gimnazijci smo se pridružili in ta skupni čas nam je iz misli za kratek čas izgnal vse opomnike o naših bremenih. Opazila sem, da sem se takrat sprostila in v bistvu uživala v dogajanju.«

Zoja Kores: »Nimam veliko izkušenj druženja z ljudmi s posebnimi potrebami. Ugotovila sem, da mi v njihovi družbi ni bilo neprijetno. S svojim pristnim navdušenjem so sprostili še mene.«

Lin Zupan: »Ljudje, gledalci predstave, in naši nastopajoči so mi bili zelo všeč. Občutek je bil izjemen. V pravljici Naj odnesem domov sem zaznala, da biti drugačen ni slabost. Drugačni naredijo svet pestrejši in zanimiv, ker so zelo ljubeči in iskreni.«

Žan Švab: »Lepo mi je bilo plesati z otroki in jih videti vesele. Nasmeh na njihovih obrazih mi je polepšal dan.«

Pri pripravi glasbene predstave so sodelovale mentorice Tanja Jelenko, Metka Jagodič Pogačar in Meta Petriček.