V Celju je potekal partnerski sestanek mednarodnega projekta Pasti stereotipov, ki naslavlja enega ključnih izzivov sodobne družbe – neenakomerno porazdelitev neplačanega gospodinjskega in skrbstvenega dela med spoloma.
“Projekt naslavlja enega ključnih izzivov sodobne družbe – neenakomerno porazdelitev neplačanega gospodinjskega in skrbstvenega dela med spoloma,” je poudarila Rebeka Dečman Podergajs z Ljudske univerze Celje.
Gre za pobudo, sofinancirano iz evropskega programa CERV (Državljani, enakost, pravice in vrednote), ki povezuje osem držav – Španijo, Italijo, Portugalsko, Francijo, Ciper, Romunijo, Bolgarijo in Slovenijo. Primarni cilj je ozaveščanje mladih o vplivu spolnih stereotipov na delitev skrbstvenega dela ter dolgoročno spodbujanje enakosti med spoloma.
Mladi kot ključni sogovorniki
Projekt je namenjen predvsem mladim med 12. in 18. letom, obdobju, ko se oblikujejo vrednote in življenjski vzorci. V projekt bo vključenih približno 960 učencev in dijakov, pa tudi pedagoški delavci, strokovnjaki za enakost spolov ter širša javnost.
Projekt poteka v treh fazah. Prva, raziskovalna, je že zaključena. “Izdelali smo analize stanja v partnerskih državah in izvedli anketo o družbeno-kulturnih dejavnikih, ki vplivajo na spolne stereotipe,” je povedala Rebeka Dečman Podergajs.
V drugi fazi sledijo izobraževalne delavnice, kjer bodo mladi s pomočjo iger, kvizov in debat razpravljali o vzrokih za neenakost. V zadnji fazi pa bo projekt stopil v javni prostor z ozaveščevalno kampanjo.
Zaskrbljujoči, a pričakovani rezultati raziskave
Prvi rezultati razkrivajo, da so tradicionalni spolni stereotipi še vedno močno prisotni. “Rezultati kažejo zaskrbljujočo, a pričakovano sliko. Tradicionalni spolni stereotipi so še vedno globoko zakoreninjeni,” opozarja predstavnica celjske Ljudske univerze.
Razlike so opazne v vseh partnerskih državah. V Sloveniji ženske opravijo skoraj uro in pol več neplačanega dela na dan kot moški, v Romuniji je ta razlika kar tri ure, v Španiji pa ženske v povprečju dnevno gospodinjskim opravilom namenijo štiri ure in devet minut, moški pa dve uri in 29 minut. Podobni podatki prihajajo tudi iz Bolgarije in Francije.
“Pozitivno je, da mladi prepoznavajo to neenakost in se strinjajo, da bi morala biti porazdelitev gospodinjskega dela pravičnejša. Kljub temu vzorec še vedno ostaja – v praksi večino opravil prevzemajo ženske,” poudarja Dečman Podergajs.
Dekleta poročajo o pritiskih, da se morajo obnašati stereotipno ženstveno – biti tihe, lepo oblečene in pomagati pri gospodinjstvu. Stereotipi se kažejo tudi pri izbiri prostega časa, kjer se od fantov pričakujejo bolj dinamični športi, od deklet pa umirjeni. Podobni vzorci so vidni tudi pri kariernih odločitvah.
Potrebne sistemske spremembe
Raziskava je pokazala tudi, da šibka javna infrastruktura v državah, kot sta Italija in Romunija, še dodatno krepi odvisnost od neplačanega dela žensk. “Pri nas se je na področju dolgotrajne oskrbe šele sedaj začelo veliko govoriti in delati, a učinka še ni. Večinoma to delo še vedno pada na družino. Imamo pa dobro urejeno šolstvo in vrtce, česar v Italiji ali Španiji pogosto ni,” je izpostavila organizatorica izobraževanja odraslih na Ljudski univerzi.
Da se države razlikujejo, poudarja tudi predstavnik iz Romunije: “Države se med seboj razlikujejo, zato je težko reči, kje je ta težava bolj problematična. Gre za kulturna razlikovanja. Seveda so velike razlike med jugovzhodno in zahodno ter osrednjo Evropo.”
Projekt Pasti stereotipov bo trajal do novembra 2026, njegova vrednost pa znaša 345.250 evrov. Evropska unija ga sofinancira v višini 90 odstotkov.
Maja Bizjak z Ljudske univerze Celje je poudarila: “Mi delamo predvsem na področju senzibilizacije. Sprememba vedenja je zadnja faza, ki jo je najtežje doseči, še posebej pri takšnih temah. Želimo senzibilizirati mlade in strokovne ljudi, da spregovorijo o teh temah. Potem prihaja do ozaveščanja in sprememb vedenja. Pri tem smo uspešni, rezultati so vidni.”
