V prenovljenem VIP prostoru dvorane Zlatorog, kjer vsakodnevno trenira in igra RK Celje Pivovarna Laško, se je v sredo odvila obsežna novinarska konferenca Mestne občine Celje.
Celjska občina je predstavila jasno sporočilo: šport ostaja ena ključnih razvojnih prioritet mesta. V ozadju pogovorov se je simbolno bleščal tudi pokal evropskih rokometnih prvakov iz leta 2004 – tih opomnik, kaj je celjski šport že dosegel.
Župan Mestne občine Celje Matija Kovač, prestavnica Službe za šport Mestne občine Celje Ana Ratkajec in direktorica ZPO Celje Breda Obrez Preskar so predstavili konkretne številke, projekte in dolgoročne načrte, ki pomembno spreminjajo športno sliko mesta.
Več kot milijon evrov za letni program športa
Od sprejetja nove strategije športa MOC iz leta v leto povečuje sredstva, namenjena športu. Župan Kovač je ob tem spomnil, da je bilo še 10 let zapored pred njegovim prihodom v občinsko blagajno za šport namenjenih 877.500 evrov letno, letos pa sredstva v letnem programu športa že presegajo milijon evrov. Dodatnih 150.000 evrov je na voljo še prek razpisa za promocijo mesta skozi šport.
“Skoki so kar konkretni, upam, da s tem pomagamo ublažiti finančno stanje klubov, ki nikoli niso idealna. Kot mesto, ki športu že tradicionalno namenja veliko pozornost, kjer je dejavnih res veliko klubov v najrazličnejših panogah, moramo nekako ostati v stiku z realnim stanjem, tudi z nihanji sponzorskih sredstev, in prav je, da blažimo situacijo,” je poudaril Kovač.
Povečana sredstva pomenijo oprijemljive razlike za številne klube. ŽKK Cinkarna Celje je denimo leta 2024 prejela 51.500 evrov, letos 60.000. RK Celje Pivovarna Laško je pridobil dobrih 5.000 evrov več kot leto prej, AD Kladivar Celje kar 31.000 evrov več, KK Celje pa dodatnih 7.000 evrov.
Močan investicijski cikel v infrastrukturo
Povečana sredstva ne gredo zgolj v programe, temveč tudi v objekte. V zadnjih treh letih je občina izvedla več pomembnih infrastrukturnih posegov: prenovo atletske steze na stadionu Kladivar, investicije v stadion Z’dežele in vadbeno igrišče Olimp ter obnovo kar 13 otroških in rekreacijskih igrišč. V načrtih sta še prenova igrišča na Čopovi ulici in gradnja skate parka na Podjavorškovi ulici.
Največja med investicijami je bila 2,8 milijona evrov vredna prenova stadiona Z’dežele. Ker je nogomet v Celju izjemno priljubljen, se prenova nadaljuje tudi na igrišču Olimp. Direktorica ZPO Celje je pojasnila, da bo kompleks v prihodnosti razširjen z dvema novima igriščema, hkrati pa naj bi bile urejene še garderobe.
“Ob prevzemu upravljanja smo naleteli na stanje, ko so bili objekti brez posebne obnove že od izgradnje. Na marsikaterem je puščala streha, tudi razsvetljava in ogrevanje nista bila urejena,” je povedala Obrez Preskar, ki zavod vodi od februarja 2024. Po njenih besedah so v dveh letih naredili velik preskok prav na področju osnovnih pogojev za delo športnikov.
Simbolični evro za trening in razdolževanje klubov
Ena najpomembnejših novosti, ki so jo potrdili na konferenci, je nov cenik najema športnih objektov. Za vse trenažne procese športnih klubov in društev je najem po novem omogočen po simbolični ceni – en evro na uro plus DDV.
Gre za radikalen odmik od preteklosti, ko so se cene najemov gibale med 14 in 80 evrov na uro treninga. Prav ti stroški so med drugim številne klube potisnili v dolgove. Na začetku Kovačevega mandata je skupni dolg znašal okoli pol milijona evrov, danes pa se je že razpolovil.
“V tem mandatu je cilj priti do 0 evrov,” je optimističen župan, ki je ob tem spomnil, da je tudi NK Celje pred prenovo stadiona Z’dežele poravnal vse (ogromne) zapadle obveznosti.
Vizija prihodnosti: ledena dvorana kot strateški projekt
Pogled Celja pa sega tudi daleč naprej. Občina je na poziv ministrstva pripravila predlog projektov v skupni vrednosti 64 milijonov evrov za obdobje petih let. Kovač je ob tem poudaril, da ne gre za zagotovljena sredstva, temveč za razvojni nabor želja.
“Znesek ni fiksen. To niso izdelani projekti, viri niso zagotovljeni. Gre za razvojne vizije,” je dejal. Med njimi izstopa nova ledena dvorana, za katero občina že pripravlja ustrezen prostorski akt.
Po besedah župana je ledena dvorana ena izmed petih strateških naložb: “Objekti za drsalne športe so v Sloveniji povsod v zelo slabem stanju, dotrajani. Če se na ravni države ne bomo dogovorili za resnejše investicije v te objekte, tem športom v Sloveniji grozi izumrtje. Objektom v Mariboru, Celju, na Jesenicah se je življenjska doba že iztekla.”
Kot ena od možnosti za umestitev nove dvorane se preverja območje pri dvorani Zlatorog. Razmišljanja segajo tudi v smeri bazenskega kompleksa, a je glede na prostorske omejitve verjetnejša umestitev 25-metrskega bazena. “Iz vidika investicije bo treba vse skupaj še premisliti,” je dodal Kovač.
