Leto 2025 je na slovenskih cestah pustilo grenak pečat. Po začasnih in neuradnih podatkih Policije je v prometnih nesrečah umrlo 93 ljudi, kar je kar 37 odstotkov več kot leto prej, ko je Slovenija zabeležila zgodovinsko najnižje število smrtnih žrtev.
Skupno se je lani zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je skoraj tri odstotke več kot leta 2024. Število hudo telesno poškodovanih se je povečalo za več kot šest odstotkov, medtem ko se je število lažje poškodovanih nekoliko zmanjšalo.
Savinjska regija z najslabšo statistiko v državi
Med statističnimi regijami posebej izstopa Savinjska regija, kjer je v letu 2025 umrlo kar 23 ljudi. To pomeni izrazito poslabšanje v primerjavi z letom 2024, ko sta na savinjskih cestah umrli dve osebi. S tem ima Savinjska regija tudi najvišje število umrlih na 10.000 prebivalcev v Sloveniji.
Močno poslabšanje beleži tudi Posavska regija, medtem ko sta Pomurska in Podravska regija lani beležili najnižje število umrlih glede na število prebivalcev.
Največ smrtnih prometnih nesreč se je zgodilo v poletnih mesecih. Julij 2025 je bil s 25 smrtnimi žrtvami najbolj črn mesec na slovenskih cestah v zadnjem desetletju. Prav v tem obdobju se je zgodila tudi najhujša prometna nesreča leta, ko je na štajerski avtocesti umrlo pet oseb.
Visoko število smrtnih žrtev sta zabeležila tudi junij in avgust. Med dejavniki poletnega poslabšanja strokovnjaki navajajo večjo obremenjenost cest, številna cestna dela, vročinske valove, utrujenost voznikov ter večjo nestrpnost v prometu.
Hitrost ostaja glavni ubijalec
Med vzroki prometnih nesreč s smrtnim izidom še naprej izstopa neprilagojena hitrost. Zaradi prehitre vožnje je v letu 2025 umrlo 40 ljudi, kar je občutno več kot leto prej. Pogosto se hitrost pojavlja v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnega pasu.
Posebej zaskrbljujoč je tudi porast smrtnih žrtev med motoristi. Skupno je umrlo 30 voznikov enoslednih motornih vozil, več kot dvakrat več kot leto prej. Med vzroki so najpogosteje neprilagojena hitrost ter neupoštevanje prednosti, velik delež nesreč pa so povzročili motoristi sami.
V prometnih nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom drog, je umrlo 31 udeležencev cestnega prometa, kar predstavlja približno tretjino vseh smrtnih žrtev v lanskem letu. Gre za nesreče, ki bi jih bilo mogoče v celoti preprečiti z odgovornim ravnanjem.
Največ nesreč se sicer še vedno zgodi v naseljih, kjer beležimo skoraj dve tretjini vseh prometnih nesreč, največ smrtnih pa se zgodi ob koncih tedna, predvsem ob petkih in sobotah. Med povzročitelji prevladujejo vozniki v starostni skupini od 35 do 54 let.
Kako zadovoljni ste z bivanjem v vaši občini? Kaj je dobro urejeno in kaj pogrešate? Kako ocenjujete delo lokalne oblasti? Sodelujte v anonimni anketi …
