S temi besedami je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Baseball klub Celje bo drugo leto praznoval že svojo desetletnico. Sestavlja ga približno trideset članov, od tega polovica kadetov, igrišče – žal brez klubskih prostorov – pa imajo na Hudinji ob avtocesti. Še posebej si zato prizadevajo za izgradnjo primernega baseballskega igrišča, pa tudi pridobivanja novih članov ne puščajo ob strani. Njihov cilj bi bil dosežen, če bi jim uspelo, da bi baseball prišel v šole in zasedel podobno mesto, kot ga imajo drugi ekipni športi. Lani so se baseballa na njihovo pobudo lotili v Športni šoli v Celju, še naprej pa se trudijo ta šport uveljaviti v Gimnaziji Celje. Oprema se pri nas že dobi, pa še pretirano draga ni. Igralec baseballa in trener celjske kadetske ekipe Tomaž Raznožnik pravi, da za ceno para smuči dobiš celotno baseball opremo, in sploh so v celjskem klubu z njo trenutno dobro založeni. Majhna omejitev pri vpisu je le starost, saj naj bi bili kandidati stari vsaj deset let, še posebej pa bodo veseli deklet, ker si ravnokar prizadevajo sestaviti celjsko ekipo softballa. Celjani, ki so sicer edini klub izven ljubljanskega področja, so bili lani v državnem merilu peti, letos pa bodo po vsej verjetnosti igrali za tretje mesto. V letnem proračunu imajo milijon tolarjev in pravijo, da bi vsaj z delom tistega denarja, ki ga Slovenija namenja drugim ekipnim športom, lahko pripravili plodna tla za še večji razcvet baseballa pri nas. Konec koncev je baseball eden redkih ekipnih športov, v katerih se Slovenija prebija med najboljše.
Novi tednik, 21. 9. 1995
