S temi besedami je bil na današnji dan pred 37 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Onesnaženost tal v celjski občini s težkimi kovinami in PCB je zaskrbljujoča, zato so podatke analiz člani društva za varstvo okolja predstavili na zadnji seji sveta za varstvo okolja pri Socialistični zvezi v Celju. Ob tem problemu pa so člani sveta sprožili razpravo še o drugih aktualnih ekoloških vprašanjih v občini.
Člani društva za varstvo okolja so predstavili ugotovitve iz analiz vzorcev zemlje, ki so jih najprej vzeli tam, kjer so pričakovali večjo onesnaženost, kasneje pa na različnih krajih širom občine. Med 38 vzorci, pri katerih so ugotavljali vsebnost težkih kovin, fluora in PCB, so ugotovili, da je 14 takšnih, kjer pridelava hrane ni primerna za ljudi ali živali. Pri ostalih pa bi bila kontrola potrebna že pri sejanju, saj nekatere rastline vsrkajo več strupenih snovi kot druge. Iz teh ugotovitev izhaja, da so prizadeti tako južni, vzhodni in zahodni predeli občine, manj pa severni. Domnevajo, da sega onesnaženje tudi v žalsko in šentjursko občino.
Na osnovi teh podatkov so člani sveta v razpravi menili, da je najpomembneje sanirati onesnaževalce, saj so ti znani. Hkrati je treba nadaljevati z analizami onesnaženosti vseh delov okolja, denar zanje pa morajo prispevati onesnaževalci. Razpravljalci so se spraševali, kako ravnati v posameznih krajevnih skupnostih, kjer so ljudje zaskrbljeni in iščejo odgovore. V bližnji prihodnosti se bo gotovo pojavilo vprašanje odškodnin, nadomestil, davkov, zato so menili, da bi bila na tem področju potrebna republiška akcija komiteja za urejanje prostora, saj problem gotovo ni samo celjski. Podatki pa kažejo, da Celje izstopa v primerjavi z drugimi deli Slovenije v vsebnosti kadmija, arzena, cinka in fluora v zemlji in pridelkih. Ker gre pri onesnaženosti tal tudi za velike količine PCB, so člani sveta zahtevali odgovor Cinkarne, koliko kislega gudrona so sežgali v proizvodnji. Poleg tega pa so zahtevali, da Cinkarna pripravi poljudno razlago o proizvodnji, ki jo načrtuje v novih halah, saj se širijo informacije, da gre za nov obrat pesticidov. Člani sveta so na seji ponovno poudarili potrebo čimprejšnje rešitve odlaganja posebnih odpadkov, ki so sedaj na dvoriščih delovnih organizacij in predstavljajo veliko ekološko nevarnost.
Zato so menili, da je pametneje, če so pod kontrolo na enem mestu, kot pa, da izginjajo neznano kam. Odlagališče je treba urediti, pa čeprav ni zapisno v vseh planskih aktih.
Tatjana Cvirn, Novi tednik, 29. 9. 1988
