S tem naslovom je bil na današnji dan pred 55 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Tokrat je za spremembo ropotalo v Celju. Pa ne po kakšni politični liniji, temveč za Glazijo. Tudi ni ropotalo po mreži nasprotne ekipe, temveč so ropotali (klobuke dol!) njegovega veličanstva stari motorji! Uredništvo TT iz Ljubljane že nekaj let prireja srečanje najstarejših avtomobilov v Sloveniji. Tokrat je bil start pa seveda tudi spretnostna vožnja v Celju. Pripeljali so se tako, kot se spodobi za avtomobilske veterane. Bili so lepo očiščeni, opremljeni z dobrohotnimi napisi, njihovi vozniki pa »odeti« v oblačila po modi, kateri je služil tudi določen »tip« avtomobila.
Najprej so vozili med keglji in poskušali kljub starosti biti spretni, šoferji so poskušali na vse načine volan zasukati tako, da bi bili med najboljšimi. Vsem se ni posrečilo, nekaterim pa. Vsako tekmovanje pač ima svojega zmagovalca in poraženca. Tu ni šlo toliko za to, kot za sodelovanje in zanimivo turistično atrakcijo, kateri se je več sto gledalcev od srca nasmejalo.
Za to pa niso poskrbeli samo stari avtomobili in motorji, temveč tudi vozniki Oblečeni v frake, cilindre in narodne noše so hodili okoli svojih starčkov tako, kot da bi imeli pred sabo najmanj cel grad. Nekdo je nosil pod pazduho »škatlo« za violino, potem jo je (namreč »škatlo«) odprl, potegnil ven steklenico z žganjem in naredil močan »eks«. Da bo, tako kot njegov motor, zdržal na dolgi poti o Ljubljane skozi meglo in po hribih, kjer se še malce modernejši avtomobili mučijo. Drugi so po spretnostni vožnji odšli na ples, prihodnje jutro pa »konjičke« vžigali dalj, kot bi bilo potrebno. Morda bi njih prej vžgal! Organizacija je bila tudi tako stara, kot avtomobili, skratka vse je bilo staro. Pa tudi smeha vredno! To je Pa tudi nekaj!
Tekst: teve— Foto: T. Tavčar, Novi tednik, 14. 10. 1970
