S tem naslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Na zadnji seji Izvršilnega odbora Ljubljanske banke Splošne banke Celje d. d. so poleg razprave o saniranju slovenskega železarstva govorili tudi o zmanjševanju poslovnih stroškov banke. Njihovo zmanjšanje je med drugimi na eni prvih sej zahteval tudi izvršilni odbor.
Predstavniki banke so povedali, da največji del teh stroškov še vedno predstavljajo stroški delovne skupnosti, v kateri pa so letos uspeli zmanjšati število zaposlenih za 94, torej za več kot 10 odstotkov. Takšno število zaposlenih še vedno ni primerljivo z učinkovitimi zahodnimi bankami, kjer pa imajo tudi drugačne pogoje poslovanja in kjer je tudi drugačna finančna kultura. Inflacija, veriženje čekov, vrste pred bančnimi okenci zaradi deviz in podobne specifične jugoslovanske zadeve namreč še vedno terjajo veliko število zaposlenih pri bančnih okencih. Z drugačno tehnologijo, predvsem z bankomati (en bankomat nadomešča 13 delavcev), bi lahko sedanjih 350 zaposlenih pri bančnih okencih zmanjšali na 50 do 60. V Ljubljanski banki se že pripravljajo na uvedbo bankomatov, vendar pa bo zaradi njihove visoke cene ta prehod postopen.
V zvezi s tem so dobili tudi podporo izvršilnega odbora, katerega člani so tudi menili, da morajo iti v banki v te spremembe kar se da pogumno, večji del sredstev pa naj bi namenili tudi ustvarjanju ustrezne kadrovske osnove, saj s spremenjenimi pogoji banka potrebuje več strokovnjakov drugačnega kova. Član izvršilnega odbora Alojz Zupane pa je tudi poudaril, da bo tudi v bankah potrebna drugačna politika plač. Njihovo povprečje naj namreč določa trg, tako kot povsod drugod. Trenutno so namreč razmerja povsod porušena.
V banki pa smo tudi poiskali informacijo o zapletih okrog dviga deviz. Odlok, ki je omejil možnost dviga na tisoč zahodnonemških mark je sicer močno obremenil banke, vendar pa zaenkrat deviz ne zmanjkuje. V bankah tudi dodajajo, da bi bil pritisk na bančna okenca manjši, če bi se varčevalci ne odločali zgolj za dvig mark in šilingov, temveč tudi drugih valut. Ob zadnjih zapletih so se varčevalci ogreli tudi za dvig potovalnih čekov, ki pa jih zaenkrat v banki dobivajo mnogo manj. kot bi jih lahko dajali.
R. Pantelič, Novi tednik, 25. 10. 1990
