Problematika celjskega nogometa: Za – ali proti združitvi


S tem naslovom je bil na današnji dan pred 60 leti objavljen prispevek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:

Že lep čas se slišijo glasovi o tem, da se pripravlja združitev nogometnih sil v Celju. Jasno je, da gredo razprave o tem, če je ali ni smotrno združiti NK Kladivar in ŽNK Celje v en sam močan kvaliteten kolektiv. Še preden se ob tem vprašanju opredelim, želim napisati nekaj mnenj športnih delavcev v naši komuni.

Janez Tomšič — podpredsednik ŽNK Celje: »Smatram, da je obstoj obeh kolektivov nemogoč, še posebno če želimo zagotoviti kvalitetno strokovno delo v nogometnem športu v naši občini. Pri tem je potrebno upoštevati tudi skromno materialno bazo in pa vse večje zahteve po kvalitetnem delu v klubih slovenske nogometne lige. Pa še to. Ali meniš, da bi bilo AD Kladivar kdaj prvak, če bi imeli v Celju dva atletska kolektiva? Še enkrat ponavljam: združitev je nujna in možna, ker je večina ljudi v obeh društvih za!«

Stane Seničar — predsednik NK Kladivar: »Naš kolektiv je bil že od vsega začetka za, še posebno zaradi finančnih težav in pomanjkanja strokovnega in igralskega kadra, ki sta bistvena pogoja za normalno vzgojo posameznikov in delo posameznih moštev. Smatram, da je bilo pri reševanju teh vprašanj premalo družbenega interesa, pri tem mislim še posebno na ObZTK in Svet pri občinski skupščini. Vsled tega, ker ŽNK Celje na 1. sestanku ni bil za združitev, o njihovem novem sklepu pa smo bili šele nedavno obveščeni, ne morem posredovati našega mnenja, ker bomo o novi situaciji šele razpravljali na seji našega upravnega odbora.«

Mirko Presinger — predsednik nog. podzveze: »Smatram, da bi bila združitev nekoristna, ker bi trpela množičnost. To nam potrjuje tudi že praksa takšnih in podobnih združitev. Menim, da bi bilo najprimerneje ojačati ekipo Celja z nekaterimi igralci, kar je tudi nujno, če računamo na to, da bi po stala ekipa Celja prvak Slovenske nogomet ne lige.«

Prof. Kari Jug — ObZTK: »Naš sekretariat smatra, da je to stvar interesa prizadetih kolektivov, zato mi ne bomo dajali sugestij. Celjski nogomet se nahaja v krizi, kateri pa bomo dali slovo šele takrat, ko se bomo bolj naslonili na vzgojo svojih lastnih kad rov. Pri združitvah nimamo preveč dobrih izkušenj. Sicer pa, če bosta oba kolektiva smatrala, da je tak korak koristen za množičnost in kvaliteto celjskega nogometa — smo tudi mi za. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi malo daljšo perspektivo in pa to, da bodo sredstva iz proračuna, lфoštevajoč kategorizacijo in ostale težnje na področju telesne kulture, verjetno manjša kot v preteklem obdobju.« «

Jože Kuzma — novinar: »Smatram, da sta z ozirom na reformo (finance) v Celju dva kluba dovolj. Pri tem mislim na močan kvalitetni klub v mestu in na klub v Gaber jih, ki pa ne bi imel prevelikih tekmovalnih apetitov. Poudarek je potrebno dati množičnosti, vzgoji mladih kadrov, kvaliteti dela itd. Poudarim naj še to, da je potrebno dati klubske interese na stran in formirati močan kolektiv, ki bi lahko zagotovil ustrezno kvaliteto, ki bo lahko edina vrnila ljubitelje nogometa, katerih ni malo, nazaj na nogometna igrišča.«

Vsekakor imamo opraviti z različnimi mnenji. Čeprav prepuščam sodbo vam, vsakemu posamezniku, le še nekaj besed, ki naj opre delijo tudi moje stališče in poizkušajo osvetIiti še nekatera vprašanja, ki so pomembna za oblikovanje celotne slike.

Združitev bi zagotovila: uspešnejše finansiranje, kvalitetnejše strokovno delo, kvalitetnejše vodenje društva, kvalitetnejšo vzgojo, višji nivo nogometa, širšo, temeljitejšo in bolj vsestransko vzgojo mladih — lastnih kadrov itd. Nekatere postavke verjetno m potrebno komentirati, ker so same po se bi, še posebno če upoštevamo reformne tendence in perspektivni razvoj naše telesne kulture, jasne. Omenim pa naj le nekaj misli o množičnosti, za katero se smatra, da je glavni razlog za nasprotno mišljenje. Lahko je tudi glavni razlog za. Temeljita pionirska šola, več pionirskih in mladinskih ekip, se lekcija, prvo in mlado moštvo itd., vse to je v skladu z možnostmi m zainteresiranostjo ter kvalitetnim delom vodstva mogoče zagotoviti. Sicer pa menim, da množičnosti ne bomo zagotovili s številom nogometnih kolektivov, temveč z orientacijo na razvoj nogometa v šolah, delovnih organizacijah krajevnih skupnostih itd.

Razlogov proti, ne vem. Hvaležen pa bom vsakomur, ki bo opozoril na nje. Enako bosta hvaležna verjetno tudi oba nogometna kolektiva, katerima morajo biti pri odločanju (pa čeprav sta v bistvu že odločila) pred očmi vsi razlogi, tako za, kot proti; predvsem pa usoda celjskega nogometa. Dejstvo je eno, le kvalitetna ekipa nam lahko zagotovi tako zanimanje, ki je v Celju še ne davno bilo, kot vspodbudo za vključevanje novih kadrov v ta šport.

Dagmar Šuster, Celjski tednik, 7. 1. 1966