S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Frankolovo je znano po dobrih pevcih. Tradicija prepevanja je narekovala, da so oživili pevski zbor, ki ga vodi prof. Marjan Lebič, poleg tega pa imajo vokalni kvartet. Prav slednji je znan tudi po tem, da je že nastopal v različnih narodnozabavnih ansamblih. V zadnjem času pa so se ogreli za samostojno nastopanje — s pretežno narodnimi pesmimi. Zmotili smo jih sredi vaj za samostojen koncert v Frankolovem. Olepševalno in turistično društvo je njihov pokrovitelj, ki bo po tem uvodnem nastopu organiziralo številna gostovanja — nekdo pač mora. Tone Gregorc — uslužbenec, Valdi Podjavoršek — mizar, Edi Šibanc — poslovodja in Rado Pintar — uslužbenec, predstavljajo ubran vokalno-glasbeni kvartet katerega je prijetno poslušati, posebej še zato, ker je njihov repertoar znan tudi po tem, da pojo prave domače frankolovske pesmi, katerih avtorji niso znani ali pa so te pesmi ponarodele – v toliki meri, da jih frankolovski pevci pripisujejo, svojemu kraju. Druži jih velika ljubezen do petja, druži jih prijateljstvo, zavoljo katerega so ostali zvesti prepevanju prav v domačem okolju.
S. Ž, Novi tednik, 30. 10. 1980
