S tem podnaslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Jutri naj bi v Celju podpisali konfederalno pogodbo med Hrvaško in Slovenijo. O tem bosta javnost seznanila hrvaški in slovenski predsednik Franjo Tuđman in Milan Kučan na Celjskem večeru v hotelu Evropa.
Do celjskega srečanja dr. Franja Tuđmana in Milana Kučana prihaja tudi zato, ker je v teh dneh 129-letnica prvega kongresa jugoslovanskih politikov v Ljubljani. Dogodek je zanimiv in, kot kaže, ne bo ostal v ropotarnici zgodovine. Takrat, od 1. do 3. decembra 1870, so se v Ljubljani zbrali narodnjaki, predstavniki različnih slo venskih in hrvaških strank, prišli so tudi iz Vojvodine, in med drugim sprejeli izjavo o »enotnosti Južnih Slovanov«.
Zgodovinska vrednost izjave je v tem, da so se narodnjaki različnih narodnosti zedinili glede jugoslovanske nadnacionalne ideologije, postopne jugoslovanske politike, glede družbenih, ekonomskih in političnih razmer Južnih Slovanov in zastran političnih razmer v monarhiji ter zunaj nje. Izjava takrat sicer ni govorila, kakšna naj bi bila jugoslovanska državna skupnost. Vendar pa so se posamezni hrvaški in slovenski narodnjaki zavzemali za koncepcijo o državni združitvi Hrvaške in Slovenije v eno enoto v avstrijski federaciji. Kakor pove zgodovina, do tega ni pri šlo, vendar pa je aktualna konotacija dogodka več kot razvidna. Pred 120. leti je torej že prišlo do prvih konfederalnih pogovorov med Slovenijo in Hrvaško.
Srečanje hrvaškega in slovenskega predsednika na tretjem celjskem večeru naj bi potemtakem obudilo zgodovinsko srečanje, morda pa bo celo povod za razmišlja nje o podobnem dokumentu, kot so ga pripravljali leta 1870. Slišati je namreč, da je hrvaško predsedstvo že sprejelo predlog »celjske listine« oziroma sporazuma o konfederalni pogodbi med Slovenijo in Hrvaško. Listina naj bi na nekaj več kot štirih straneh urejala konfederalno zvezo med obema sosednjima državama in tako drugim jugoslovanskim republikam dokazala, da je mogoč demokratičen in miren razplet jugoslovanske krize. S konfederacijo je pač tako, da je to vedno zveza samostojnih in suverenih držav. Ali bo do podpisa celjske listine prišlo ali ne, še ni znano. Slovensko državno predsedstvo o dokumentu še ni razpravljalo, vendar pa se naj bi to zgodilo še pred pet kom. V primeru, da bodo sprejeli pozitivno odločitev, bodo »celjsko listino« podpisali pred pogovorom v hotelu Evropa ali pa po njem. Nedvomno gre za odmevno politično srečanje in za izjemen medijski dogodek.
J.V., Novi tednik, 6. 12. 1990
