S tem naslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
V nemško vojsko je bilo po letu 1942 mobiliziranih več kot 35 tisoč slovenskih fantov
V celjskem Muzeju revolucije so ob razstavi Po sili vojak pripravili posvetovanje o več deset tisoč na silo mobiliziranih slovenskih fantih v nemški vermaht. Kustosta Gorenjskega muzeja Kranj Jože Dežman in celjskega Muzeja revolucije pokojni Jože Vurcer sta odprla temo, o kateri smo molčali več kot 45 let, o nasilno mobiliziranih v nemško vojsko pa obstaja tudi sila malo dokumentacijskega gradiva.
Dejstvo je, da so bili po letu 1942 v nemško vojsko vpoklicani slovenski fantje, ki pravzaprav niso imeli pravih možnosti za kaj drugega, kot da so se vabilu odzvali. Iz Štajerskega območja govore številke o 28 tisočih vpoklicanih možeh, kar je 5,5 odstotka takratnega prebivalstva, iz širšega celjskega okrožja pa jih je padlo nekaj manj kot 2 tisoč. Iz Gorenjske je v nemško vojsko odšlo 7 tisoč mož, več kot tisoč jih je padlo. Približno polovica mobilizirancev je prebegnila k zavezniškim vojskam ali neposredno v NOB, Slovenci pa so bili prisotni na skoraj vseh frontah 2. svetovne vojne. Najhujše je bilo na vzhodnih bojiščih, pripovedujejo še živeči mobiliziranci, ki so doživljali grenke izkušnje ob povratku v domovino. Tudi tisti, ki so se vključili v NOB so naleteli na val nezaupanja, ki se je nadaljevalo tudi po končani vojni, še hujša pa so dejstva o vojnih žrtvah.
Mobiliziranci v nemški vermaht namreč po podatkih, ki sta jih zbrala zgodovinarja, vsa desetletja po vojni niso imeli pravice do javnega spomina. Vseh teh deset tisočev ni priznavala Zveza združenj borcev, prav tako pa se jim je odrekla tudi zveza protikomunističnih borcev. Svojci umrlih v nemški vojski s potrdili o smrti svojih sinov, ki so jih prejeli od nemških komand, niso mogli uveljavljati vpisa smrti v občinske matične knjige – kar pomeni svojstven primer Gogoljevih mrtvih duš tudi v Sloveniji. V katalogu, ki je izšel ob tej priložnosti, avtorja opozarjata, da kljub tisočem smrti niso bili omenjeni niti v številnih letošnjih spravnih slovesnostih.
Na silo mobilizirani v nemški vermaht se bodo te dni organizirali slovensko združenje, ki bo med drugim poskrbelo tudi za uveljavljanje odškodnin in priznavalnin, saj na potrebnost tega ukrepa zadnje čase opozarja celo združena Nemčija. Vsekakor pa bo potrebno osvetliti ta vprašanja bolj temeljito, saj je nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko tudi po mednarodnem pravu označena za vojni zločin okupatorja.
Iz Celja so prvi mobiliziranci krenili 23. julija 1942, takrat pa so bili v nemški vermaht vpoklicani fantje z rojstno letnico 1923, sicer pa so bili med 1942 in 45 letom vpoklicani letniki 1908 do 1929.
Ivana Stamejčič, Novi tednik, 20. 12. 1990
