Celjski škof Maksimilijan Matjaž se je pred volitvami članov župnijskih pastoralnih in gospodarskih svetov, ki bodo potekale ob prihajajočih nedeljskih mašah, v pastirskem pismu obrnil na vernike škofije Celje.
Eden od bistvenih poudarkov je, da prihaja prelomno obdobje, ko bo potrebna večja misijonarska gorečnost laikov.
V pastirskem pismu ob izbiranju članov župnijskih pastoralnih in gospodarskih svetov celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja pomen osebne vere, odgovornosti laikov in skupne sinodalne poti Cerkve. Pismo je umeščeno v praznovanje 20-letnice Škofija Celje, ki je bila ustanovljena leta 2006. Škof jubilej označuje kot »dragocen čas zorenja, učenja in nabiranja novih življenjskih izkušenj«, obenem pa kot priložnost za hvaležen pogled nazaj in pogumno načrtovanje prihodnosti.
V dveh desetletjih se je po njegovih besedah veliko spremenilo: duhovniki se starajo, mladih je manj, upada tudi število veroučencev. A hkrati škof izpostavlja nove pobude, prebujene laike in mlade z osebno vero. »Cerkev morda izgublja ‘širino’, a pridobiva globino,« zapiše in opozori, da številke ne povedo vsega – pomembna so tiha semena Božjega kraljestva, ki že poganjajo.
Duhovniki se starajo, generacije mladih se manjšajo, a na drugi strani se pojavljajo nove oblike katehez, nove skupine moških, žensk in mladih, ki iščejo Boga, vse več je navdušenih in prebujenih laikov, ki so pripravljeni z raznovrstnimi sposobnostmi služiti Gospodu v sooblikovanju župnijskih skupnosti. V bogoslovju se oblikujejo štirje navdušeni mladi iz naše škofije.
Ob izbiranju novih članov svetov škof poudarja, da ne gre zgolj za oblikovanje struktur, temveč za odločitev za dejavno soustvarjanje občestva. Sklicujoč se na Sirahovo knjigo spomni na osebno odgovornost: »Če hočeš, boš izpolnjeval zapovedi … Predte je položil ogenj in vodo.« Vernike vabi, naj vero živijo kot skupno, sinodalno pot, ki presega zasebnost in oblikuje odnose, bogoslužje ter skrb za ranljive.
V ospredje postavlja tudi držo iskrenosti in preglednosti. Ob Jezusovih besedah »Vaš govor naj bo: da, da; ne, ne« (Mt 5,37) poudari potrebo po »resnicoljubnosti brez trdote, jasnosti brez poniževanja« ter odločanju v zaupanju, ne v zakulisju.
Pred novo izvoljenimi člani je po njegovih besedah prelomno obdobje, ko bo zaradi manjšega števila duhovnikov potrebna večja misijonarska zavzetost laikov. Pismo sklene z molitvenim povabilom, naj se vsi oblikujejo kot »dejavni in sočutni člani občestev, kot misijonarski učenci in voditelji« ter svoje delo zaupajo priprošnji blaženega škofa Slomška, sv. Eme in sv. Maksimilijana Celjskega.
