V škofiji Celje, pod katero sodijo tudi Kozjansko-Obsoteljske župnije, so v nedeljo Svete Družine, 28. decembra, v celjski stolnici s slovesnim bogoslužjem sklenili sveto leto.
S tem so vstopili v novo pastoralno obdobje, ki ga bo zaznamovalo obhajanje 20-letnice ustanovitve celjske škofije.
Predstavniki župnij so pri bogoslužju prejeli sveče z geslom jubilejnega leta, ki je vzeto iz vizije celjske škofije: »V Svetem Duhu se prepoznavamo«.
“Sveča nas bo povezovala v skupni prošnji Bogu, naj nam pošlje svojega Duha, da bomo lahko v njem prepoznali svoje mesto v Kristusovem Telesu – Cerkvi, svoje darove, ki nam jih Gospod daje, da bomo lahko uresničevali svoje misijonarsko poslanstvo in pričevali zanj,” so ob tem zapisali na spletni strani celjske škofije.
Škof Maksimilijan: Za življenje in za vero se je vedno potrebno odločiti
V nagovoru ob zaključku svetega leta in prazniku Svete družine je celjski škof Maksimilijan Matjaž vernike povabil k hvaležnosti, poglobitvi vere in novemu zaupanju v delovanje Svetega Duha. Ob simbolnem zapiranju svetih vrat je poudaril, da je bilo sveto leto zamišljeno kot skupna pot romarjev upanja, zasidrana v skrivnosti božiča. Temelj tega upanja ni človeški napor, temveč Božji dar: učlovečenje Boga, ki vstopa v konkretnost človeškega življenja, tudi v stiske, nemoč in smrt. Kot je dejal škof, je »Bog se je rodil v meni, v nas, med nami«, kar ostaja trajni vir krščanskega upanja.
Škof se je oprl tudi na Pavlove besede iz Pisma Rimljanom, da je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ter poudaril, da se moramo k temu izviru vedno znova vračati, posebej v trenutkih dvoma in malodušja. Bog se je v Jezusu Kristusu »enkrat za vselej zavezal človeku in tej obljubi ostaja zvest«.
Dvajset let novoustanovljena ni neka velika doba, lahko pa je priložnost, da se Bogu zahvaljujemo, da nas je še močneje povezal med seboj kot krajevno Cerkev, da bi lahko skupaj lažje našli načine in moči za oznanjanje in ohranjanje evangelija in Božjega življenja v tem našem prostoru, v naših župnijah, v naših družinah in v našem življenju.
Praznik Svete družine je po njegovih besedah razodel dve ključni razsežnosti vere: življenje v občestvu in odgovornost za krhko Božje življenje v človeku. Vera in polno življenje sta mogoča le v pristnih odnosih, kjer se ljudje med seboj nosijo in oblikujejo. Cerkev ni zgolj društvo ali skupek sorodstvenih vezi, temveč skupnost, ki jo povezuje »še močnejša kri – kri Svetega Duha«.
Samo preko naših odnosov, pa naj so še tako naporni, se rojeva ljubezen, ki je dobrotljiva, potrpežljiva, se ne napihuje in ne misli samo nase. In zato tudi nikoli ne mine – ker je v Božja.
Ob svetopisemski podobi boja med Lučjo in temo je škof opozoril, da je krščansko življenje vedno odločitev za življenje in vero. Ob začetku jubilejnega leta celjske škofije je zato v ospredje postavil skupno prošnjo: »Prošnja k Svetemu Duhu in za Svetega Duha bo tudi naša glavna molitev in prošnja v jubilejnem letu naše škofije.« Vernike je povabil, naj se kot bratje in sestre v Svetem Duhu prepoznavajo in skupaj pričujejo upanje v današnjem svetu.
Fotografije: Jože Potrpin, arhiv Škofije Celje in FB župnije Žalec, Griže, Gotovlje ter Dol pri Hrastniku
