V zadnjih dneh je ljudi na družbenih omrežjih razburilo vabilo na roditeljski sestanek I. Osnovne šole Žalec, ki je bilo napisano v slovenskem in v albanskem jeziku. Prav tako je dvignilo prah dejstvo, da je bil roditeljski sestanek prevajan v albanščino.
Šlo je za posebni roditeljski sestanek samo za starše učencev – priseljencev – povabljenih je bilo 40, prišlo jih je 30. V šoli se branijo, da tovrstne roditeljske sestanke organizirajo že vrsto let, saj je “komunikacija s starši otrok priseljencev pomembna za uspešno vključevanje otrok v novo učeno okolje”. Pri tem jih podpira tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, očitno pa ne tudi župan iz vrst Socialnih demokratov, Janko Kos.
Ta je v izjavi za javnost dejal, da država pred problemom tišči glavo v pesek in občine ter šole pušča same, ter da je zavedanje ohranjanja slovenskega jezika v času globalizacije še kako pomembno.
V I. Osnovni šoli Žalec je 19 % vseh učencev priseljencev, od tega 13,5 % albansko govorečih. Težave s sporazumevanjem s starši, predvsem materami, ki ne znajo slovensko in se je kaj zavzeto niti ne skušajo naučiti, so obče znane ne samo v Žalcu, temveč povsod, kjer se srečujejo z naraščajočo albansko govorečo populacijo.
V dotični osnovni šoli problem rešujejo tako, da se oni prilagajajo tukaj živečim staršem, ki ne razumejo slovensko, pri tem pa imajo očitno podporo tudi pristojnega ministrstva.
Pomanjkanje sistemskih rešitev vse bolj očitnega problema pa ravno ministrstvu, oziroma državni na splošno, očita žalski župan Janko Kos. Sicer pravi, da je nemoteno izvajanje vzgojno izobraževalnega procesa izjemnega pomena za vse učence, pomoč pri razumevanju slovenskega jezika pa jim omogoča vzpodbudno učno okolje, s ciljem čim hitrejšega jezikovnega in socialnega vključevanja učencev priseljencev v lokalno okolje.
Vendar. “Ta dogodek je pokazal, da država osnovne šole in lokalne skupnosti že več mandatov pušča same in tišči glavo v pesek,” nadaljuje župan iz vrst Socialnih demokratov. “Nihče, ki ne pozna vsaj osnovne ravni znanja slovenskega jezika, se ne more vključevati v vzgojno izobraževalni proces,” dodaja.
“Zato prosimo vse odločevalce na ravni države po ustreznem ravnanju, ne glede na politično barvo, saj prvenstveno gre za dobrobit celotne družbe,” se na koalicijo, katere članica je tudi njegova stranka, obrača Kos. Kot nadalje poudarja, pomen slovenskega jezika v Savinjski dolini in mestu Žalec izhaja “iz dejanj naših prednikov, ki so z II. slovenskim taborom 6. septembra 1868 v Žalcu zahtevali enakopravnost slovenskega jezika in slovenskega naroda znotraj Avstro-Ogrske.” Zato je po njegovem prepričanju zavedanje ohranjanja slovenskega jezika v času globalizacije še kako pomembno, vlaganje v njegovo krepitev pa naložba v našo skupno prihodnost.
