Po odhodu Alberta Riere v Nemčijo so pri Nogometnem klubu Celje hitro našli rešitev za izpraznjeno mesto glavnega trenerja.
Na to mesto so imenovali Ivana Majevskega, ki je doslej v klubu deloval kot pomočnik trenerja in to v obeh Rierinih obdobjih, prav tako pa je to delo opravljal pri Damirju Krznarju in Romanu Pilipčuku.
Majevski je nekdanji reprezentant Belorusije. V majici z državnim grbom je nastopil na 42 tekmah, v svoji bogati igralski karieri pa igral za klube, kot so Anži Mahačkala, Astana in Rotor Volgograd. Julija 2021 je v knežje mesto prispel kot nogometaš, zaradi težav s poškodbami sicer zbral le 28 nastopov, nato pa hitro sprejel odločitev za prehod v trenerske vode. Svojo nogometno izobrazbo je začel nemudoma in se najprej pridružil trenerskemu štabu Romana Pilipčuka.
Čeprav je po narodnosti Belorus, je rojen v Magdeburgu, kjer je njegov oče opravljal vojaško služenje. Z družino se je kasneje preselil v Rečico, mesto na jugozahodu Belorusije. Njegovo prebijanje skozi nogometni svet se je začelo pozno, saj se je z nogometom začel ukvarjati šele pri devetnajstih letih. Vse do takrat je opravljal različna dela, od dela v tovarnah do dostave v restavraciji družinskega prijatelja. Preko igranja za polprofesionalne ekipe v tretji beloruski ligi je prišel do priložnosti pri MTZ-RIPO Minsk, takratnemu beloruskemu prvoligašu. Njegova naslednja postaja je bil FK Minsk, januarja 2015, pri 27 letih, pa je prišel prvi klic tujine in Majevski se je pridružil poljskemu klubu Zawisza, članu Ekstraklase. Zawisza je bila v tistem trenutku trdno prikovana na zadnje mesto lige, brez možnosti za obstanek. V drugi polovici pa je klubu tudi s pomočjo Majevkega skoraj uspelo nemogoče, a je klub vendarle za tri točke ostal brez vstopnice za novo prvoligaško sezono.
Novi trener Celja se je v pol sezone izkazal do te mere, da je pri 27 letih prejel prvi vpoklic v reprezentanco in si hkrati prislužil prestop v Anži Makhačkala. Del ambicioznega projekta je bil sezono in pol, nato pa postal član Astane, kjer je preživel najboljša leta svoje kariere. Kar trikrat je postal kazahstanski prvak in odigral kar 44 tekem v evropskih tekmovanjih in klubu pomagal do številnih skalpov. Astana je v Evropi mero vzela Celticu, Rennesu, Midtjyllandu in v sezoni 2019/20 tudi Manchester Unitedu. Zadnji klub, za katerega je Mayeuski igral pred prihodom v Celje, je bil Rotor Volgograd.
V Celju je odigral 26 tekem in dosegel dva gola.
Novi trener NK Celje je svoj prvi trening vodil včeraj, prvič pa bo na klopi sedel v sredo, ko na Stadionu Z’dežele gostujejo Radomlje. Njegov prvi pomočnik bo Hrvoje Božičković, trenerski ekipi pa se bo pridružil tudi Vladimir Kazakov. Amel Mujčinović ostaja trener vratarjev, Anže Džumhur bo odslej deloval v hibridni vlogi pomočnik/analitik, Alen Janković bo še naprej opravljal funkcijo kondicijskega, fizioterapevtska ekipa – Toni Nenadić, Klemen Kozole, Marij Marinić – ostaja nespremenjena.
Pri NK Celje so poudarili, da Majevski obvlada slovenščino. Lepo bi bilo, če bi sami upoštevali tudi slovensko transkripcijo imen z območja, od koder prihaja novi trener, nenazadnje tudi predsednik kluba:
