V ponedeljek, 13. oktobra se je skupina romarjev – med njimi celjski in murskosoboški škof, 20 duhovnikov ter 22 laikov odpravila na svetoletno romanje po krajih prvih krščanskih cerkva v Turčiji. Romanje je prepletalo duhovno poglobitev in zgodovinski spomin na začetke krščanstva.
Škof Maksimilijan je romarjem odstiral pomen Božje besede iz Knjige razodetja ter Pavlovih pisem, Vili Lovše jih je vodil v molitvi razločevanja misli in čustev, murskosoboški škof Janez Kozinc, sicer Celjan, pa je v katehezah prebujal upanje. Duhovno središče potovanja so bile vsakodnevne svete maše, ki so utrjevale občestvo romarjev.
Pot jih je vodila skozi zgodovinsko bogata mesta – od Niceje, kjer so ob 1700. obletnici Nicejskega koncila obhajali spomin na izpoved vere v enost Očeta in Sina, do Pergamona, Sarde, Hierapolisa in Laodikeje, kjer so premišljevali o preizkušnjah prvih krščanskih skupnosti. Obiskali so tudi Kolose, Selčuk z baziliko apostola Janeza in Marijino hišo nad Efezom, kjer je škof Janez poudaril: »Marija je našla, ker je iskala in ker je bilo njeno srce odprto.«
Romanje se je zaključilo v Izmirju, kjer so se srečali z nadškofom Martinom Kmetcem in spoznali življenje tamkajšnje majhne, a žive krščanske skupnosti, edine, ki na tem območju neprekinjeno deluje že od časov Knjige razodetja. Na misijonsko nedeljo so se romarji s hvaležnostjo odpravili domov, okrepljeni v veri in povezanosti s koreninami prve Cerkve.
